Cesarica Genšo: Razlika med redakcijama

odstranjenih 786 zlogov ,  pred 4 leti
m
brez povzetka urejanja
(Ustvarjeno s prevodom strani »Empress Genshō«)
 
mBrez povzetka urejanja
{{Infopolje Kraljevska oseba|name=Genšo|image=Empress Genshō.jpg|succession=Japonska cesarica|reign=3. oktober 715 – 3. marec 724|predecessor=[[Cesarica Genmej|Genmej]]|successor=[[Cesar Šomu|Šomu]]|house=Jamato|father=Princ Kusakabe|mother=[[Cesarica Genmej|Cesarica Genmej]]|birth_date=683|birth_place=Asuka, Japonska|death_date=22. maj 748<span style="display:none">(748-05-22)</span> (64–65 let)|death_place=Nara, Japonska|burial_place=''Nahojama no niši no misasagi'' (Nara)}}'''Cesarica Genšo''' (元正天皇 ''Genšo-tenno'', 683 – 22. maj 748) je 44. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/044/index.html 元正天皇 (44)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan'', p. 56.</ref> Ostaja edina cesarica regentka v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki je naziv podedovala od druge cesarice regentke in ne od moškega predhodnika. Vladala je med leti 715 in 724.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō'', pp. 271–272; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki''. pp. 140–141; Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du Japon'', pp. 65–67.|page=65}}</ref>
 
V japonski zgodovini je bila Genšo peta od osmih žensk, ki so zasedle položaj cesarice regentke. Edine dokazane ženske monarhinje pred Genšo so bile cesarice [[Cesarica Sujko|Sujko]], [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]], [[Cesarica Džito|Džito]] in Genmej. Po njej so sledile [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica Mejšo|Mejšo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]].
Vladala je med leti 715 in 724.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō'', pp. 271–272; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki''. pp. 140–141; Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du Japon'', pp. 65–67.|page=65}}</ref>
 
V japonski zgodovini je bila Genšo peta od osmih žensk, ki so zasedle položaj cesarice regentke. Edine dokazane ženske monarhinje pred Genšo so bile cesarice Sujko, Kogjoku/Sajmej in Genmej. Po njej so sledile Koken/Šotoku, Mejšo in Go-Sakuramači.
 
== Tradicionalna zgodba ==
Pred vzponom na krizantemski prestol je bilo njegovo osebno ime (''imina'')<ref>Brown, pp. 264; prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Jomei Emperor Jomei], the personal names of the emperors were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Hidaka''-hime''.<ref>Brown, p. 271.</ref>
 
Genšo je bila starejša sestra [[Cesar Monmu|cesarja Monmuja]] in hčerka princa Kusakabeja s cesarico Genmej, zaradi česar je bila vnukinja [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in cesarice Džito po očetu in pravnukinja [[Cesar Tendži|cesarja Tendžija]] po materi.<ref>Brown, pp. 271–272.</ref>
 
=== Dogodki tekom življenja cesarice Genšo ===
Obito je ostal kronski princ in naslednik na prestolu. Fudživara no Fuhito je ostal na svojem visokem dvornem položaju do smrti leta 720. Po smrti si je veliko njegove moči nabral princ Nagaja, vnuk cesarja Tenmuja in bratranec cesarice Genšo. Ta moč je bila povod za kasnejše spore med Nagajom in Fuhitovimi štirimi sinovi med vladavino cesarja Šomuja.
 
Pod vladavino cesarice Genšo so leta 720 dokončali kroniko ''[[Nihon Šoki]], ''prvo japonsko zgodovinsko knjigo. Organizacija pravnega reda ''[[ricurjo]]'' se je pod iniciativo Fuhita nadaljevala do njegove smrti. Te zakonike in kodekse je uveljavil Fudživara no Nakamaro, Fuhitov vnuk, in jih objavil kot ''[[Joro ricurjo]]'' pod Fuhitovim imenom. Sistem obdavčenja, ki je veljal še iz časa cesarice Džito v 7. stoletju več ni bil učinkovit. Za reševanje primanjkljaja je leta 723 princ Nagaja uveljavil "Zakon o posedovanju v treh generacijah". Pod tem zakonom so smeli posedovati na novo kultivirano zemljo samo tri generacije, potem pa jo vrniti državni vladi. Zakon naj bi spodbujal kultivacijo nove zemlje, a so ga po 20 letih opustili.
 
Cesarica Genšo je vladal devet let. Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref>[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times''. March 27, 2007.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je na prestolu nasledila prav Genšo, ostaja edina izjema tega konvencionalnega argumenta.
Leta 724 je abdicirala v korist svojega nečaka, ki je postal cesar Šomu. Genšo je še 25 let živela v pokoju, kjer se ni poročala ali imela otrok. Umrla je pri 65 letih.<ref>Varley, H. Paul. ''Jinnō Shōtōki'', p. 141.</ref>
 
Cesaričin grob se nahaja v [[Nara|Nari]]. Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v NaraNari. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njen mavzolej z uradnim imenom ''Nahojama no niši neno misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> Njen cesarski ''misasagi'' lahko obiščemo v soseski Narazaka-čo v Nari.<ref>[http://narashikanko.jp/english/kan_spot_data/e_si73.html Genshō's ''misasagi'' – image] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071226045212/http://narashikanko.jp/english/kan_spot_data/e_si73.html|date=December 26, 2007}}</ref><ref>[http://narashikanko.jp/english/aria_map/map_pdf/5.pdf Genshō's ''misasagi'' – map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080227162302/http://narashikanko.jp/english/aria_map/map_pdf/5.pdf|date=February 27, 2008}}</ref>
 
=== Kugjo ===
''[[Kugjo]]'' (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred [[Obdobje Mejdži|obdobjem Mejdži]].
 
Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarice Genmej so vrh organa ''[[Dajdžo-kan]]'' sestavljaliː
 
* ''Dajdžo-dajdžin'' (''Či-dajdžo-kandži'' 知太政官事), Toneri''-šinno'' (princ Toneri) (舎人親王). (9. sin cesarja Tenmuja) <ref name="b272">Brown, p. 272.</ref> 720-735
 
== Ere nengo v času vladavine Genšo ==
Leta vladavine cesarice Genšo sovpadajo z več imeni dob (''[[nengo]]'').<ref>Titsingh, p. 65.</ref>
 
* ''Rejki'' (715-717)
* ''Joro'' (717-724)
* ''Džinki ''(724-729)
 
* ''[[Obdobje Rejki|Rejki]]'' (715-717)
== Sorodstvo ==
* ''[[Obdobje Joro|Joro]]'' (717-724)
{{Rodovnik|1. '''Empress Genshō'''|3=3. [[Empress Genmei]] (660–721)|4=4. [[Emperor Tenmu]] (c. 631–686)|5=5. [[Empress Jitō]] (645–703)|6=6. [[Emperor Tenji]] (626–672)|7=7. [[:ja:姪娘|Mei no Iratsume]]|8=8. [[Emperor Jomei]] (593–641)|9=9. [[Empress Kōgyoku|Empress Kōgyoku/Empress Saimei]] (594–661)|10=10. [[Emperor Tenji]] (626–672)|11=11. [[:ja:遠智娘|Soga no Ochi-no-iratsume]] (d. c. 651)|14=14. [[Soga no Kurayamada no Ishikawa no Maro]] (d. c. 649)|16=16. Prince [[:ja:押坂彦人大兄皇子|Oshisakanohikohito-no-Ōe]]|17=17. Princess [[:ja:糠手姫皇女|Nukate-hime]] (c. 570–664)|18=18. [[:ja:茅渟王|Prince Chinu]]|19=19. [[:ja:吉備姫王|Princess Kibitsu-hime]] (d. 643)|20=20. [[Emperor Jomei]] (593–641)|21=21. [[Empress Kōgyoku|Empress Kōgyoku/Empress Saimei]] (594–661)|22=22. [[Soga no Kurayamada no Ishikawa no Maro]] (d. c. 649)|28=28. [[:ja:蘇我倉麻呂|Soga no Kuramaro]]|boxstyle_5=background-color: #9fe;|boxstyle_4=background-color: #bfc;|boxstyle_3=background-color: #ffc;|boxstyle_2=background-color: #fb9;|boxstyle_1=background-color: #fcc;}}
* ''[[Obdobje Džinki|Džinki]] ''(724-729)
 
== Opombe ==
729

urejanj