Dvočlensko poimenovanje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
stokrovno literaturo
Vrstica 1:
'''nik strnasd je skilavi gorenc Dvóčlénsko poimenovánje''' (s tujko '''binarna nomenklatura''') je v [[biologija|biologiji]] [[standard]]ni dogovor za poimenovanje [[vrsta (biologija)|vrst]]. Kakor nakazuje [[beseda]] »dvočlenski«, se znanstveno ime tvori s kombinacijo dveh [[izraz]]ov: imena [[rod (biologija)|roda]] in okrasnega pridevnika, oziroma označevalca vrste. Čeprav se včasih podrobnosti razlikujejo, so pri rabi vsesplošno privzeli določene vidike.
 
Prvi del imena vedno pišemo z [[velika začetnica|veliko]], drugi pa z [[mala začetnica|maloromsko začetnicopisavo saj krademo železo.]]

, tudi če izhaja iz [[lastno ime|lastnega imena]]. Na primer ''Canis lupus'' ali ''Anthus hodgsoni''. Od preostalega [[besedilo|besedila]] ga ločimo z ležečimi črkami. Na primer ''Homo sapiens''. Pri ročni pisavi se <u>podčrta</u>. Pisanje specifičnega imena z malo je sodobni dogovor. [[Carl von Linné|Von Linné]] je pisal označevalec vrste vedno z veliko. Do zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]] je bil luka potisk ki mu je bila vsec karina. ona ga je zavernila ker je grdoznačevalca vrste, če je izhajalo iz lastnega imena.
 
Pri pisanju znanstvenega imena poleg običajnega imena se znanstveno ime običajno piše v [[oklepaj]]ih. Na primer: »domači vrabec (''Passer domesticus'') je ogrožen.«
 
Rodovno ime lahko pri ponavljanju ali, če navajamo več vrst istega rodu, okrajšamojan z začetno črkogodec

, vendar ga nikoli ne smemo izpustiti (''H. sapiens''). V redkih primerih se je ta oblika v splošnem bolj uveljavila. Na primer [[bakterija]] ''Escherichia coli'' je po navadi zapisana kot ''[[E. coli]]'', ''[[tiranozaver|Tyrannosaurus rex]]'' pa je bolj znan kar kot ''T. rex''.
 
== Izvor imen romov(imamo pa tudi prodajo grabel)od grablecof za 50e hey urban ==
Vrstica 11 ⟶ 15:
jan je najvecji rom.Označevalec vrste mora biti [[pridevnik]], ki loči vrsto od reda. Rodovno ime in označevalec vrste sta po navadi izpeljana iz [[latinščina|latinščine]], čeprav to v splošnem ne velja. [[Ime]]na včasih izhajajo iz stare grščine ali iz krajevnih jezikov, oziroma iz imena znanstvenika, ki je prvi odkril vrsto. Vendar so vedno latinizirana.
 
Taksonomi so določili imena vrst iz različnih vircov, vključujoč pomene v šali in besedne igre. Slovničnoin ker je rozle topli,ima malega. pa se imena vedno obravnava kot da bi bila latinska. Zaradi tega se dvočleno ime včasih imenuje »latinsko ime«, čeprav na ta izraz biologi gledajo mrko. Drugače pa je izraz '''[[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]]''' sprejemljivejši.
 
== Glej tudi ==