Dvočlensko poimenovanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Dvóčlénsko poimenovánje''' (s tujko '''binarna nomenklatura''') je v [[biologija|biologiji]] [[standard]]ni dogovor za poimenovanje [[vrsta (biologija)|vrst]]. Kakor nakazuje [[beseda]] »dvočlenski«, se znanstveno ime tvori s kombinacijo dveh [[izraz]]ov: imena [[rod (biologija)|roda]] in okrasnega pridevnika, oziroma označevalca vrste. Čeprav se včasih podrobnosti razlikujejo, so pri rabi vsesplošno privzeli določene vidike.
Prvi del imena vedno pišemo z [[velika začetnica|veliko]], drugi pa z [[mala začetnica|malo začetnico]], tudi če izhaja iz [[lastno ime|lastnega imena]]. Na primer ''Canis lupus'' ali ''Anthus hodgsoni''. Od preostalega [[besedilo|besedila]] ga ločimo z ležečimi črkami. Na primer ''Homo sapiens''. Pri ročni pisavi se <u>podčrta</u>. Pisanje specifičnega imena z malo je sodobni dogovor. [[Carl von Linné|Von Linné]] je pisal označevalec vrste vedno z veliko. Do zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]] je bil luka potisk ki mu je bila vsec karina.
Pri pisanju znanstvenega imena poleg običajnega imena se znanstveno ime običajno piše v [[oklepaj]]ih. Na primer: »domači vrabec (''Passer domesticus'') je ogrožen.«
| |||