Prisilno delo: Razlika med redakcijama

dodanih 273 zlogov ,  pred 2 letoma
m
Popravila sem reference
({{normativna kontrola}})
m (Popravila sem reference)
 
'''Prisilno delo''' ali obvezno delo [http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8488/null/answers] zajema vse vrste dela ali storitev, ki zahtevajo od posameznika opravljanje dela, za katerega se ta ni prostovoljno odločil, pod grožnjo kakršnekoli kazni ali sankcije (Konvencija Mednarodne organizacije dela številka 29). Pomembno je omeniti, da na tem mestu mislimo prisilno delo v korist posameznika, družb ali zasebnih pravnih oseb. <ref>[http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8488/null/answers], Definicija prisilnega dela</ref>
 
Pri delovnem izkoriščanju delavcev gre za '''kršenje [[Človekove pravice|temeljnih pravic]] delavca'''. To se zgodi v primeru ko delodajalec več mesecev ne izplačuje dela ali celotne [[Plača|plače]], delavca odjavi iz zavarovanja, ne plačuje prispevkov zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, ne izplačuje bolniških odsotnosti, ne izplačuje regresa in podobno. V večini držav se v nekaterih delovnih panogah ne upošteva minimalne mednarodne delovne standarde, kot so neenak položaj zaščite delavca v obliki [[Minimalna plača v Sloveniji|minimalnih plač]], dolžini delavnika, pripadajočem počitku, [[Dopust|dopustu]], [[Fleksibilne oblike dela|nadurnem delu]] in [[Varnost in zdravje pri delu|socialni varnosti]]. Pomembno je poudariti, da bolj kot je negotov položaj delavca, večja je njegova odvisnost od delodajalca. Posledično so taki delavci bolj ranljivi in jih delodajalci pogosto tudi izkoriščajo. <ref>[http://www.vlada.si/teme_in_projekti/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/trgovina_z_ljudmi/prisilno_delo_in_delovno_izkoriscanje/], Kaj vse pomeni prisilno delo </ref>
 
== Mednarodna organizacija dela ==
Prisilno delo je zelo vroča tematika 21. stoletja in tako so se različne organizacije usmerile v odkrivanje in preprečevanje prisilnega dela na svetovnem nivoju. [[Mednarodna organizacija dela]] – s kratico MOD ([[Angleščina|angleško]] International Labour Organization s kratico ILO) je ena izmed prvotnih organizacij, ki se trudi preprečevati pojavljanje in obstoj prisilnega dela. Z uvedbo različnih pravic kot je Deklaracije o temeljnih načelih in pravicah na delu iz leta 1998, poskušajo omejiti ali celo izkoreniniti prisilno delo iz družbe. Zadnjih 15 let MOD poroča o različnih oblikah prisilnega dela v okviru projekta SAP-FL (angleško Special Action Programme for the Prevention of Frorced Labour [https://en.wikipedia.org/wiki/Special_Action_Programme_to_Combat_Forced_Labour]), ki se pojavlja povsod po svetu. V okviru tega projekta poskušajo odkriti in identificirati različne oblike prisilnega dela. <ref name="članek1"> [Bernards, N. (2017). The Global Politics of Forced Labour. ''Globalizations, 14''(6), 944-957. DOI: 10.1080/14747731.2017.1287470]</ref>
 
MOD je leta 1957 v okviru konvencije o prisilnem delu številka 105 prepovedal naslednje oblike prisilnega dela <ref>[http://www.ilo.org/global/topics/forced-labour/definition/lang--en/index.htm], Prepovedane oblike dela</ref>:
* Vsako delo, kot posledica '''politične prisile ali vzgoje''' (tudi kot kazen za zavzemanje in izražanje političnih stališč ali stališč, ki so ideološko v nasprotju z uveljavljenim političnim, družbenim ali gospodarskim sistemom).
* Vsako delo, katerega cilj je '''ekonomski razvoj''' (zavajanje in pritegnitev delavcev s ciljem gospodarske rasti).
Grožnja kazni iz konvencij se nanaša na fizično ali moralno prisilo, pri čemer pa ima pri ugotavljanju »prisilnosti« dela predhodno soglasje delavca za neko delo ali opravljanje določenih storitev za delodajalca le relativni pomen.
 
Leta 1930 je MOD v sklopu konvencije št. 29 opisal, kakšne oblike dela pod posebnimi pogoji, '''ne spadajo''' pod prisilno delo <ref>[http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_norm/---relconf/documents/meetingdocument/wcms_089199.pdf], Oblike dela, katere ne smatramo kot prisilno delo</ref>:
* Prisilno vojaško delo v okviru vojaškega zakona in dolžnosti.
* Delo, ki smo ga dolžni opravljati civilisti.
<ref name="članek4"> [LeBaron, G. (2014). Subcontracting Is Not Illegal, But Is It Unethical? Business Ethics, Forced Labor, and Economic Success. ''Brown Journal of World Affairs, 20''(11), 237 – 249.]</ref>
 
MOD prav tako ugotavlja, da je približno 2,2 milijonov delavcev žrtev prisilnega dela zaradi državne ureditve. Poleg tega je približno 4,5 milijonov žrtev prisilnega spolnega izkoriščenja. MOD v raziskavi iz leta 2001 prav tako ugotavlja, da je razlog za pojav prisilnega dela ravno podzemna [[Ekonomija|ekonomija]], katero je težko izslediti.<ref name="članek1"/> Poleg tega MOD ugotavlja, da se kršitve pravic delavca najpogosteje pojavljajo v [[Gradbeništvo|gradbeništvu]], gostinstvu, prevozništvu, [[Trgovina|trgovini]], [[Gozdarstvo|gozdarstvu]], [[Kmetijstvo|kmetijstvu]], tekstilni industriji, živilski industriji in [[Logistika|logistiki]].<ref>[http://www.vlada.si/teme_in_projekti/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/trgovina_z_ljudmi/prisilno_delo_in_delovno_izkoriscanje/], Pogostost pojavljanja prisilnega dela po panogah</ref>
 
Prav tako kot v tujini se tudi v '''Sloveniji''' srečujemo z oblikami prisilnega dela, ki pa so pogosto [[Prikrito delovanje|prikrite]]. Vendar ni znanih podatkov o njegovi razširjenosti oziroma je na tem področju narejeno relativno malo raziskav.
fakulteta, Maribor.]</ref>
 
Po podatkih Mednarodne organizacije dela je v svetu prisilno delo najpomembnejši razlog, zaradi katerega se trguje z ljudmi. <ref> [http://www.vlada.si/teme_in_projekti/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/trgovina_z_ljudmi/prisilno_delo_in_delovno_izkoriscanje/], Trgovina z ljudmi. </ref> Prav tako MOD ugotavlja, da se trgovanje z ljudmi najpogosteje povezuje s prisilnim [[Spolna zloraba|spolnim izkoriščanjem]] oz. s prostitucijo. Pogosto je trgovanje z ljudmi posledica [[Brezposelnost|brezposelnosti]], [[Revščina|revščine]], [[Kriminal|kriminala]], diskriminacije, [[Korupcija|korupcije]] in političnih konfliktov. <ref name="članek3"> [Elezi, A. (2011). Fighting human traffiking. ''Juridical Current, 14''(1), 77-91.]</ref>
 
==Vrste prisilnega dela==
4

urejanja