Anton Vovk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m Nadrah |
||
Vrstica 17:
'''Anton Vovk''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[teolog]], [[Ljubljana|ljubljanski]] [[nadškof]] in [[Božji služabnik]], * [[19. maj]] [[1900]], [[Vrba, Žirovnica|Vrba]], † [[7. julij]] [[1963]], [[Ljubljana]].
== Življenjepis ==
[[Slika:Presernova hisa.JPG|thumb|
[[Slika:Novo mesto - spominska plošča A. Vovk.jpg|thumb|
Anton Vovk se je rodil v Vrbi na [[Gorenjska|Gorenjskem]], v [[Prešernova rojstna hiša|isti hiši]] kot 100 let prej pesnik [[France Prešeren]]. Anton je bil Prešernov pranečak, saj je bila njegova stara mati Marija Vovk (Mina) Francetova sestra. Oče Jožef in mati Marija, rojena Debelak, sta umrla v njegovi rani mladosti. Dva razreda osnovne šole je naredil v Breznici, druge v Kranju, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Leta 1917 je vstopil v malo semenišče v Škofovskih zavodih v Šentvidu, pozneje pa v ljubljansko semenišče; 29. junija leta 1923 je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v [[Metlika|Metliki]] in v Tržiču, kjer je leta 1928 postal župnik. Leta 1940 je bil imenovan za škofijskega svetnika in ljubljanskega stolnega kanonika z namenom, da s časom prevzame mesto rektorja novega Baragovega semenišča. Od začetka okupacije je kot predsednik škofijskega odbora, ustanovljenega v ta namen, pomagal duhovnikom beguncem, ki so se zatekli v Ljubljansko pokrajino iz nemškega okupacijskega območja. Leta 1944 je postal rektor bogoslovnega semenišča.
Anton Vovk je kot [[generalni vikar]] junija leta 1945 zaradi
Komunistična oblast ga je psihično (nočna zasliševanja) in fizično trpinčila, čeprav med vojno ni sodeloval z [[okupator]]ji in je bil narodno zaveden. Vztrajno si je prizadeval, da bi oblast spoštovala ustavni položaj cerkve ter opustila preganjanje in prizadevanje krivic. Pod vplivom politične propagande so nadškofa 20. januarja 1952 v [[Novo mesto|Novem mestu]] polili z bencinom in ga zažgali, zdravniško oskrbo pa so mu omogočili šele po povratku v Ljubljano čez več ur. Preživel je hudo poškodovan, posledice je čutil do konca življenja. 13. maja 1999 je bil izdan škofijski odlok o začetku postopka za njegovo [[beatifikacija|beatifikacijo]]. S tem je nadškof Vovk dobil naziv [[Božji služabnik]], leta 2007 pa je bilo gradivo predano kongregaciji za zadeve svetnikov v Vatikanu. Leta 2003 so izšli njegovi dnevniški zapiski iz povojnih let (1945-53) z naslovom "V spomin in opomin".
== Film
Nadškofija Ljubljana je leta 2017 izdala dokumentarni film o škofu Vovku z naslovom Goreči škof. Ustvarjalci filma so k sodelovanju povabili različne strokovnjake, ki so opisali čas in razmere v katerih je škof Vovk deloval, hkrati pa v filmu nastopijo tudi ljudje, ki so škofa poznali in podelijo svoje spomine nanj. Režiser filma je [[David Sipoš]], scenarij za film pa je napisal Rok Andres. Osrednji motiv filma, ki sicer predstavi škofovo delovanje, je ravno zažig, ki se je zgodil leta 1952.
== Zunanje povezave ==
Vrstica 43 ⟶ 40:
* [http://anton-vovk.rkc.si/ Anton-vovk.rkc.si]
* {{SBL|id=4460|avtor=Dolinar France Martin|ime=Vovk Anton}}
{{Nadškofje Ljubljane}}
Vrstica 48 ⟶ 46:
{{France Prešeren}}
{{Slovenski svetniki}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vovk, Anton}}
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
Vrstica 57 ⟶ 55:
[[Kategorija:Veliki kanclerji Teološke fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Koncilski očetje drugega vatikanskega koncila]]
[[Kategorija:Božji služabniki]]
|