Jacques de Molay: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 16:
[[File:Jacques de Molay innocent.jpg|thumb|right|260px|Veliki mojster [[Jacques de Molay]] na grmadi kliče pred Božjo sodbo kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa Lepega]] in [[papež Klemen V.|papeža Klemena]], kar se je še istega leta uresničilo: oba sta umrla kmalu nato]]
Jacques de Molay je vodil red od 20. aprila 1292, vse dokler ga ni razpustil papež [[Papež Klemen V.|Klemen V.]] leta 1312. Čeprav njegovo življenje ni v celoti poznano, gre za najbolj znanega in slavnega viteza templjarja. Ob bok mu je lahko po poznanosti le ustanovitelj reda in prvi veliki mojster [[Hughes de Payens]] (1070-1136). Jacques de Molay si je prizadeval reformirati red in njegovo delovanje prilagoditi novim razmeram v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Ob vse manjšemu zanimanju evropskih velikašev po novih križarskih pohodih, so se pojavile težnje po razpustitvi reda in delitvi njegovega bogastva, katerega je Templjarski red ohranil in nadgradil s prvo multinacionalno finančno in humanitarno organizacijo na planetu. Kralj [[Filip IV. Francoski]], velik finančni dolžnik do Templjarskega reda, je dal 13.oktobra leta 1307 (po tem dogodku in dnevu je nastal izraz za črni petek ali petek trinajstega) aretirati de Molaya in 60 njegovih bratov visokih vitezev Templjarjev. Ob prestanih izredno hudih mučenjih, ki jih je skupaj s celotnim procesom priprave aretacij in izmišljenih obtožb z namenom uničenja Templjarskega reda in prevzema njihovega bogastva, organiziral dominikanski menih, inkvizitor in kraljev spovednik Guillaume Humbert (William of Paris), so bili de Molay in njegovi vitezi prisiljeni izreči vrsto krivih priznanj, katere pa je veliki mojster De Molay pozneje preklical. Kralj Filip IV. ga je dal v strahu, da se novica o preklicu priznanj ne bi razširila in ker je bil seznanjen, da
S spornim procesom izvedena ukinitev stoletnega viteškega Templjarskega reda in tragična ter junaška smrt njegovega zadnjega vodje sta povzdignili Jacquesa de Molaya in celoten Templjarski red v eno največjih nesmrtnih legend vseh časov. Med drugimi se na viteze Templjarje pri svojih obredih sklicujejo v bratovščinah [[Prostozidarstvo|Postozidarskih lož]], ki se imajo za pravne in moralne naslednike Templjarskega reda, čeprav ne obstaja nobena neposredna povezava in nasledstvo,razen suma,da so bili prav predhodniki prostozidarjev vpleteni v zaroto proti vitezom Templjarjem.
|