Jacques de Molay: Razlika med redakcijama

Jacques de Molay je vodil red od 20. aprila 1292, vse dokler ga ni razpustil papež [[Papež Klemen V.|Klemen V.]] leta 1312. Čeprav njegovo življenje ni v celoti poznano, gre za najbolj znanega in slavnega viteza templjarja. Ob bok mu je lahko po poznanosti le ustanovitelj reda in prvi veliki mojster [[Hughes de Payens]] (1070-1136). Jacques de Molay si je prizadeval reformirati red in njegovo delovanje prilagoditi novim razmeram v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Ob vse manjšemu zanimanju evropskih velikašev po novih križarskih pohodih, so se pojavile težnje po razpustitvi reda in delitvi njegovega bogastva, katerega je Templjarski red ohranil in nadgradil s prvo multinacionalno finančno in humanitarno organizacijo na planetu. Kralj [[Filip IV. Francoski]], velik finančni dolžnik do Templjarskega reda, je dal 13.oktobra leta 1307 (po tem dogodku in dnevu je nastal izraz za črni petek ali petek trinajstega) aretirati de Molaya in 60 njegovih bratov visokih vitezev Templjarjev. Ob prestanih izredno hudih mučenjih, ki jih je skupaj s celotnim procesom priprave aretacij in izmišljenih obtožb z namenom uničenja Templjarskega reda in prevzema njihovega bogastva, organiziral dominikanski menih, inkvizitor in kraljev spovednik Guillaume Humbert (William of Paris), so bili de Molay in njegovi vitezi prisiljeni izreči vrsto krivih priznanj, katere pa je veliki mojster De Molay pozneje preklical. Kralj Filip IV. ga je dal v strahu, da se novica o preklicu priznanj ne bi razširila in ker je bil seznanjen, da jeso visoki predstavniki papežRimokatoliške Klemencerkve izrazilizrazili dvom o pravilnosti procesa in pripravljal zahtevo o njegovi obnovitvi, skupaj s Templjarskim perfektom za Normandijo Geoffroi de Charney-em, takoj naslednji dan po preklicu priznanj, dne 18. marca 1314, v naglici organiziranem procesu sežgati na grmadi na otoku reke [[Sena|Sene]] v Parizu. Na grmadi De Molay po ohranjenih pričevanjih ni pokazal prav nobenega strahu, z zahtevo po božji sodbi, za katero je verjel, da bo z njo smrt in krivica do Templjarjev kaznovana, pa je preklel kralja Filipa IV. in papeža Klemena. Prekletstvo se je še istega leta uresničilo: papež je umrl od nenadne bolezni dober mesec kasneje, kralj pri 46 letih v lovski nesreči čez devet mesecev, inkvizitorja Guillaumeja Humberta pa so še pred kraljevo smrtjo smrtno zabodli z bodalom.