Jacques de Molay: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 16:
[[File:Jacques de Molay innocent.jpg|thumb|right|260px|Veliki mojster [[Jacques de Molay]] na grmadi kliče pred Božjo sodbo kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa Lepega]] in [[papež Klemen V.|papeža Klemena]], kar se je še istega leta uresničilo: oba sta umrla kmalu nato]]
 
Jacques de Molay je vodil red od 20. aprila 1292, vse dokler ga ni razpustil papež [[Papež Klemen V.|Klemen V.]] leta 1312. Čeprav njegovo življenje ni v celoti poznano, gre za najbolj znanega in slavnega viteza templjarja. Ob bok mu je lahko po poznanosti le ustanovitelj reda in prvi veliki mojster [[Hughes de Payens]] (1070-1136). Jacques de Molay si je prizadeval reformirati red in njegovo delovanje prilagoditi novim razmeram v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Ob vse manjšemu zanimanju evropskih velikašev po novih križarskih pohodih, so se pojavile težnje po razpustitvi reda in delitvi njegovega bogastva, katerega je Templjarski red ohranil in nadgradil s prvo multinacionalno finančno in humanitarno organizacijo na planetu. Kralj [[Filip IV. Francoski]], velik finančni dolžnik do templjarskega reda, je dal leta 13.oktobra leta 1307 aretirati de Molaya in 60 bratov visokih vitezev templjarjev (po tem dnevu je nastal izraz za črni petek ali petek trinajstega). Ob prestanih izredno hudih mučenjih, ki jih je skupaj s celotnim procesom priprave aretacij in izmišljenih obtožb z namenom uničenja Templjarskega reda in prevzema njihovega bogastva, organiziral dominikanski inkvizitor in kraljev spovednik Guillaume Humbert (William of Paris), so bili de Molay in njegovi vitezi prisiljeni izreči vrsto krivih priznanj, katere pa je veliki mojster De Molay pozneje preklical. Kralj Filip IV. ga je dal zatov strahu, da se novica o preklicu priznanj ne bi razširila in ker je papež Klemen izrazil dvom o pravilnosti procesa in pripravljal zahtevo o njegovi obnovitvi, skupaj s Templjarskim perfektom za Normandijo Geoffroi de Charney-em takoj maslednji dan po preklicu priznanj, dne 18. marca 1314, v naglici organiziranem procesu sežgati na grmadi na otoku reke [[Sena|Sene]] v Parizu. Na grmadi De Molay po ohranjenih pričevanjih ni pokazal prav nobenega strahu, z zahtevo po božji sodbi, za katero je verjel, da bo z njo njuna smrt in krivica do Templjarjev kaznovana, pa je preklel kralja Filipa IV. in papeža Klemena,. prekletstvoPrekletstvo se je še istega leta uresničilo: papež je umrl od menadnenenadne bolezni dober mesec kasmeje, kralj pa pri 46 letih v lovski nesreči devet mesecev kasneje, inkvizitorja Guillaumeja Humberta pa so še pred kraljevo smrtjo smrtno zabodli z bodalom.
UkinitevZ spornim procesom izvedema ukinitev stoletnega viteškega Templjarskega reda in tragična ter junaška smrt njegovega zadnjega vodje sta povzdignili Jacquesa de Molaya in celoten Templjarski red v eno največjih nesmrtnih legend vseh časov. Tako se med drugimi na viteze Templjarje pri svojih obredih sklicujejo v bratovščinah [[Prostozidarstvo|Postozidarskih lož]], ki se imajo za nekakšne pravne in moralne naslednike Templjarskega reda, čeprav tone obstaja nobena neposredna povezava in nisonasledstvo.
 
== Sklici ==