Jacques de Molay: Razlika med redakcijama

Jacques de Molay je vodil red od 20. aprila 1292, vse dokler ga ni razpustil papež [[Papež Klemen V.|Klemen V.]] leta 1312. Čeprav je o njegovem življenju malo znanega, razen zadnjih nekaj let, gre za najbolj znanega viteza templjarja. Ob bok mu je lahko po poznanosti le ustanovitelj reda in prvi veliki mojster [[Hughes de Payens]] (1070-1136). Jacques de Molay si je prizadeval reformirati red in njegovo delovanje prilagoditi novim razmeram v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Ob vse manjšemu zanimanju evropskih velikašev po novih križarskih pohodih, so se pojavile težnje po razpustitvi reda in delitvi njegovega bogastva, katerega je Templjarski red ohranil in nadgradil s prvo multinacionalno finančno in humanitarno organizacijo na planetu. Kralj [[Filip IV. Francoski]], velik dolžnik do templjarskega reda, je dal leta 1307 aretirati de Molaya in več visokih vitezev templjarjev. Ob prestanih izredno hudih mučenjih, ki jih je skupaj s celotnim procesom priprave aretacij in izmišljenih obtožb z namenom uničenja Templjarskega reda in prevzema njihovega bogastva, organiziral dominikanski inkvizitor in kraljev spovednik Guillaume Humbert, so bili de Molay in njegovi vitezi prisiljeni izreči vrsto krivih priznanj, katere pa je veliki mojster De Molay pozneje preklical. Kralj Filip IV. ga je dal zato, da se novica o preklicu obtožb ne bi razširila in ker je papež Klement izrazil dvom o pravilnosti procesa, marca 1314 v naglici organiziranem procesu sežgati na grmadi na otoku reke [[Sena|Sene]] v Parizu. Na grmadi je De Molay preklel kralja Filipa IV. in papeža Klemena, prekletstvo se je še istega leta uresničilo: oba sta umrla v nesrečah in boleznih, inkvizitorja Guillaumeja Humberta pa so smrtno zabodli z bodalom.

Ukinitev stoletnega viteškega reda in tragična smersmrt njegovega zadnjega vodje sta spremnilipovzdignili Jacquesa de Molaya in celoten Templjarski red v legendoeno največjih nesmrtnih legend vseh časov. Tako se med drugimi na viteze Templjarje pri svojih obredih sklicujejo v bratovščinah [[Prostozidarstvo|Postozidarskih lož]], ki se imajo za nekakšne pravne in moralne naslednike Templjarskega reda, čeprav to niso.