Načelo nedoločenosti: Razlika med redakcijama

'''Heisenbergovo načèlo nedolóčenosti''' [hájzenbergovo ~ ~] v [[kvantna fizika|kvantni]] [[fizika|fiziki]] določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno natančnostjo[[točnost]]jo določene pare [[opazljivka|opazljivk]], kot sta na primer [[lega]] ali [[gibalna količina]] izbranega [[telo|telesa]], oziroma natančneje [[osnovni delec|delca]]. Načelo natančno določa to netočnost in je eno od temeljev [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Zapisal ga je [[Werner Karl Heisenberg]] leta [[1927 v znanosti|1927]].

Načelo nedoločenosti navadno formulirajo tako: če pripravimose pripravi več identičnih inačic sistema, se bodo meritve [[lega|lege]] in [[gibalna količina|gibalne količine]] pokoravale znani [[verjetnostna porazdelitev|verjetnostni porazdelitvi]]; to je eden osnovnih [[postulat]]ov [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Iz meritev lege se lahko izračunamoizračuna [[standardni odklon]] Δ''x'', enako se lahko tudi iz meritev gibalne količine izračunamoizračuna standardni odklon Δ''p''. UgotovimoUgotovi se lahko, da velja:

:<math>\Delta x \Delta p \ge \frac{h}{4\pi} \!\, . </math>

Pri tem je ''h'' [[Planckova konstanta]], π pa število [[Pipi]]. Nekateri avtorji vzamejo za »nedoločenost« najmanjši interval, v katerega pade 50 [[odstotek|%]] meritev, kar v primeru, da so meritve porazdeljene po [[normalna porazdelitev|normalni porazdelitvi]], vodi k nekaj višji oceni za zmnožek nedoločenosti: ''h''/2π. OpazimoOpazi se lahko, da je gornja neenakost lahko izpolnjena v vrsti različnih primerov: če je lega ''x'' določena z veliko natančnostjotočnostjo, je gibalna količina ''p'' tem manj natančno določena, in obratno, če je določena gibalna količina ''p'' z veliko natančnostjotočnostjo, tedaj se lege ''x'' ne moremoda določiti prav natančnotočno.

V vsakdanjem življenju se teh nedoločenosti ne zaznamozaznava, ker je vrednost ''h'' izjemno majhna.

Rezultati matematične obravnave v prejšnjem razdelku nakazujejo pot, kako poiskati nedoločnostne zveze med pari fizikalnih opazljivk: komutator opazljivk ''A'' in ''B'' mora imeti določene analitične lastnostiznačilnosti.

* V učbenikih najdemose najde tudi nedoločnostno zvezo med [[energija|energijo]] in [[čas]]om (Mandelštam-Tammova enačba):