Kvantna superpozicija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
odstr. IW
m m/dp/slog
Vrstica 1:
'''Kvantna superpozicija''' je lastnostznačilnost, ki se pojavlja v [[kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]. Kaže se v tem, da lahko delec zavzema vsa možna [[kvantno stanje|kvantna stanja]] istočasno in zaradi tega mora opis delca vsebovati vsa možna stanja z verjetnostmi, da je delec v tem stanju. Takšnega načina opisa se ne moremoda realizirati v okviru [[klasična mehanika|klasične mehanike]]. Ta način opisa se včasih imenujemoimenuje tudi ''principnačelo superpozicije'', ki pa velja za vse vrste valovanja (sestavljanje valov). Običajno govorimose govori o linearni kvantni superpoziciji.
 
== PrimerZgled ==
 
== Primer ==
Naj bodo funkcije <math> \Psi_1 \,</math>, <math> \Psi_2 \,</math>,…<math> \Psi_n \,</math> možne valovne funkcije, ki opisujejo kvantno stanje, potem je njihova linearna superpozicija enaka <math> \Psi_3 = c_1 \Psi_1 + c_2 \Psi_2 + \dots + c_n \Psi_n \,</math> (pri tem so <math> c_1 \,</math>, <math> c_2 \,</math>,….,<math> c_n \,</math> kompleksna števila, za katera velja <math>
|c_1|^2+|c_2|^2+\dots+|c_n|^2=1 \,</math>) . Ta funkcija prav tako opisuje neko stanje kvantnega sistema.
 
\,</math>) . Ta funkcija prav tako opisuje neko stanje kvantnega sistema.
PredpostavimoPredpostavi se, da je delec lahko v položaju[[lega|legi]] (stanju) <math>A \,</math> in <math>B \,</math>. Recimo, da je v položajulegi <math>A \,</math> v vrednosti 3i/5 in v položajulegi <math>B \,</math> v vrednosti 4/5. Potem se lahko zapiše:
 
Predpostavimo, da je delec lahko v položaju (stanju) <math>A \,</math> in <math>B \,</math>. Recimo, da je v položaju <math>A \,</math> v vrednosti 3i/5 in v položaju <math>B \,</math> v vrednosti 4/5.
Potem lahko zapišemo
:<math>|\psi\rangle = {3\over 5} i |A\rangle + {4\over 5} |B\rangle \,</math>
 
kjer je
* <math>| \dots \rangle \,</math> [[Diracov zapis|Diracov način zapisa]] kvantnega stanja
 
To se lahko povemopove tudi na naslednji način:
 
Kadar nam [[meritev]] neke fizikalne količine v stanju <math> |\Psi_1 \rangle \,</math> da vrednost <math> f_1 \,</math> in če merimose meri isto količino v stanju <math> |\Psi_2 \rangle \,</math> in dobimodobi vrednost <math> f_2 \,</math>, potem meritev v stanju <math> |\Psi_3 \rangle \,</math> pripelje do rezultata <math> f_1 \,</math> ali <math> f_2 \,</math> z verjetnostima <math> | c_1|^2 \,</math> in <math> | c_2|^2 \,</math> (če je <math> \Psi_3 = c_1 \Psi_1 + c_2 \Psi_2 \,</math>).
 
== Glej tudi ==
 
* [[Schrödingerjeva mačka]]
 
== Zunanje povezave ==
 
* [http://searchcio-midmarket.techtarget.com/sDefinition/0,,sid183_gci341263,00.html Superpozicija] {{ikona en}}
* [http://srikant.org/core/node12.html Kvantna teorija] {{ikona en}}
 
[[Kategorija:Kvantna mehanika]]
 
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Kvantna mehanika]]