Barack Obama: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 149.62.123.7 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
m pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
Vrstica 28:
}}
 
'''Barack Obama II.''' ([[angleščina|angleško]] {{Avdio-IPA|En-us-Barack-Hussein-Obama.ogg|bəˈrɑːk huːˈseɪn oʊˈbɑːmə}}), [[Američani|ameriški]] [[pravnik]], [[politik]] in nekdanji [[predsednik Združenih držav Amerike]], * [[4. avgust]] [[1961]], [[Honolulu, Havaji|Honolulu]], [[Havaji]], [[Združene države Amerike|ZDA]].
 
Obama, potomec Kenijca in Američanke evropskih korenin, je pričel z javnim delovanjem kot organizator v revnejših skupnostih mesta [[Chicago]]. Diplomiral je iz [[pravo|prava]] na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]] in nekaj časa delal na področju [[državljansko pravo|državljanskega prava]] v odvetniški firmi, med 1992 in 2004 pa je tudi poučeval [[ustavno pravo]] na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]]. Politično kariero je pričel kot predstavnik 13. okrožja v senatu zvezne države [[Illinois]].
Vrstica 38:
 
== Družina, otroštvo, mladost ==
Obamov oče, Barack Hussein Obama st. (1936-1982) je prišel iz Nyang'oma Kogelo, mesteca na vzhodnem bregu [[Jezero Ukerewe|Viktorijinega jezera]], v [[Kenija|Keniji]] in je bil pripadnik ljudstva [[Luo]] (etnična skupina na zahodu te države)<ref>[http://www.gencircles.com/users/kristinhopper/3/data/13052 GenCircles: ''Barack Hussein Obama , Sr. (attended East-West Center in Hawaii)'']</ref>. Obamova mati, Stanley Ann Dunham (1942-1995) je bila iz mesta [[Wichita, Kansas|Wichita]] in je imela [[Irska|irske]], [[velikaZdruženo Britanijakraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]]<ref>[http://professional.bu.edu/pdfs/bu-cpe-genealogy_quick_self_test.pdf ''Ancestry of Stanley Ann Dunham''] (Center for Professional Education, Boston University; PDF; 28&nbsp;kB)</ref> in [[Nemčija|nemške]] prednike.<ref>[http://www.usatoday.com/news/washington/2009-06-04-obama-roots_N.htm USA Today: Researchers: Obama has German roots]</ref> Obamova starša sta se spoznala kot študenta na Univerzi Havajev v Manoi (University of Hawaii at Manoa), na tečaju [[Ruščina|ruščine]]. Na Havajih sta se leta 1961 tudi poročila, po drugih državah v ZDA so bile poroke med belci in črnci še prepovedane.
[[Slika:BarackObamaCertificationOfLiveBirthHawaii.jpg|thumb|left|120px|Rojstni list]]
Leta 1964 sta se ločila. Oče, ki je bil štipendist kenijske vlade, je nadaljeval študij ekonomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], nato se je vrnil v domovino, kjer je delal na ministrstvu za gospodarstvo. Obama ga je videl samo še enkrat, za božične praznike 1971, ko se je družina za en mesec ponovno združila. Obamov oče je imel več žena, tako ima Barack po očetovi strani tri starejše in tri mlajše polbrate ter polsestro Aumo Obama.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,567286,00.html |title=Wie Auma Obama mit Deutschland haderte|author=Florian Gathmann, Gregor Peter Schmitz, Jochen Schönmann |journal=[[Spiegel Online]]|date= 24. julij 2008 |accessdate=2012-02-08 |language=de}}</ref> Oče je imel težave z depresijami in alkoholom. Obamova mati je bila [[kulturna antropologija|kulturna antropologinja]], intelektualka z življenjsko filozofijo »ne gradi zidov okrog sebe« in je od sina veliko pričakovala. Leta 1965 se je poročila z [[Indonezija|Indonezijcem]] Soetoro,<ref>[https://www.timesonline.co.uk/article/0,,2089-2569704,00.html The Sunday Times, 28. Januar 2007: ''Secrets of Obama family unlocked''] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref> ki je na Havajih študiral geografijo. Družina se je 1967. leta preselila na [[Džakarta|Džakarto]] v Indoneziji. Tam je Obama najprej obiskoval katoliško osnovno šolo, nato državno, multireligiozno šolo. Rodila se je polsestra Maya,<ref>[http://viz.cwrl.utexas.edu/files/obama_tree4_428353a.jpg University of Texas: ''The Obama Family Tree''] – ''Letzter Abruf 15. Februar 2011''</ref> vendar je tudi ta mešana družina kmalu razpadla. Obamova mati je bila pogumna in ambiciozna, izmenjaje je živela med Indonezijo in Havaji, dokler ni doktorirala. V Indoneziji se je angažirala kot svetovalka Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) na področju kreditiranja razvoja vasi. Pozneje se je zaposlila pri najstarejši indonezijski banki, da bi sodelovala pri največjem trajnem finančnem programu za revnejše sloje na svetu.
Vrstica 64:
[[Slika:BarackObamaportrait.jpg|thumb|180px|Senator Barack Obama]]
Leta 2004 se je v senatu nepričakovano sprostil sedež. Tokrat je bil Obama dovolj previden, da je pridobil blagoslov kongresnika [[Jesse Jackson|Jesseja Jacksona]] ml., ki naj bi razmišljal o kandidaturi, a si je nato premislil. Vse se je stekalo na njegov mlin. Obamov politični strateg in voditelj volilne kampanje za zvezni senat je postal David Axlerod. Na konvenciji [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratske stranke]] 27. julija 2004 v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], kjer so potrdili [[John F. Kerry|Johna Kerryja]] za predsedniškega kandidata, je bil Obama izbran za glavnega govornika in je s svojo mladostno energijo ter živahno [[Retorika|retoriko]] navdušil vse navzoče. Opisal je svojo družinsko zgodbo, ki je utemeljila njegovo vero v ameriške sanje in se na koncu zavzel za ameriško enotnost:<ref>[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A19751-2004Jul27.html Washington Post, 27. Juli 2004: ''Transcript: Illinois Senate Candidate Barack Obama''] – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref>
{{navedek|Ni liberalne Amerike in konservativne Amerike – so [[Združene države Amerike]]. Ni črne Amerike in bele Amerike in latinske Amerike in azijske Amerike: so Združene države Amerike. Kritiki bi našo deželo radi razrezali in razkosali v rdeče države in modre države: rdeče so republikanske, modre pa demokratske. A tudi zanje imam novice. Častimo vsemogočnega Boga v modrih državah, v rdečih pa ne maramo, da nam zvezni agenti brskajo po naših knjižnicah. Vodimo malo bejzbolsko ligo (Little League je ameriška neprofitna organizacija, ki omogoča otrokom igranje bejzbola) v modrih državah in imamo gejevske prijatelje v rdečih državah. So domoljubi, ki nasprotujejo vojni v Iraku, in so domoljubi, ki jo podpirajo. Eno ljudstvo smo in vsi slovesno obljubljamo zvestobo zvezdam in trakovom, vsi branimo Združene države Amerike.}}
 
Govor ga je naredil slavnega po vsej državi in mu prinesel veliko simpatij. Odslej je bil obravnavan kot nova zvezda demokratov in morebitni kandidat za [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]]. Potem sta dva njegova najresnejša tekmeca - Jack Ryan in Alan Keyes - »uničila« sama sebe. Na volitvah je zmagal s 70 odstotki glasov. Ko je 4. januarja 2005 zaprisegel kot ameriški senator, je bil Barack Obama že politična zvezda.
 
Postal je član več senatnih odborov, se pridružil [[Republikanska stranka (ZDA)|republikancu]] [[John McCain|Johnu McCainu]] pri ustvarjanju reforme priseljenske politike, z republikanskima senatorjema [[Richard Lugar|Richardom Lugarjem]] in [[Tom Coburn|Tomom Coburnom]] pa se je povezal pri zakonu o omejevanju dostopa do orožja. [[Lobiranje|Lobiral]] je proti onesnaževanju voda z [[jedrski odpadek|jedrskimi odpadki]], za pomoč [[Demokratična republika Kongo|Kongu]], za razkritje prispevkov za kampanje, za zmanjševanje izpustov [[Toplogredni plin|toplogrednih plinov]], za postopno zmanjševanje števila vojakov v [[Irak]]u in za zmanjševanje nevarnosti [[Jedrski terorizem|jedrskega terorizma]]. Njegov pomembnejši dosežek je bila pobuda za [[Etika|etično]] reformo politike.
Postal je tudi član zunanjepolitičnega senatnega odbora, v okviru katerega je obiskal [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], [[Bližnji vzhod]], [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in [[Afrika|Afriko]].
 
V zveznem senatu [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresa ZDA]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] je bil peti temnopolti senator v zgodovini ZDA. Družina se ni preselila, zato je Obama redno vsak teden potoval med [[Washington, D.C.|Washingtonom]] in [[Chicago]]m.<ref name="MonografijaObama">{{navedi knjigo |author=New York Times: KELLER, Bill (ur.), ABRAMSON, Jill (ur.) |year=2009 |title=Obama : zgodovinska pot |publisher=Založba Sanje |pages=237 |ISBN=978-961-92533-5-9 |COBISS=247270144}}</ref>
Vrstica 103:
Anketa tednika ''[[Newsweek]]'' je 8. marca pokazala rezultate na nacionalni ravni, da Obama in Clintonova tečeta »mrtvi tek« s 45 odstotkov glasov za Obamo in 44 odstotkov za Clintonovo. Obama je vodil med mladimi, temnopoltimi, visoko izobraženimi. Clintonova je imela večino med starejšimi belci z nižjo izobrazbo.<ref>{{navedi novice |url=http://www.24ur.com/novice/svet/clintonova-in-obama-se-naprej-izenacena.html |title=Clintonova in Obama še naprej izenačena|accessdate= |date=6.2.2008 |work=[[24ur.com]]}}</ref>
 
V začetku aprila je odstopil Mark Penn, glavni strateg negativne kampanje Hillary Clinton in krivec za njen propad.<ref name="Predsedniške volitve ZDA 2008"/> Kasneje se je izvedelo, da ga je zagovarjal Bill Clinton. Delitev med demokrati je šla na mlin republikanskemu predsedniškemu kandidatu Johnu MacCainu, saj so mnogi demokratski volivci izjavljali, da bodo dali glas njemu, če ne bo izbran njihov demokratski favorit.
 
Zaradi tesne bitke s Clintonovo je postal Obama trdoživ in še boljši kandidat. Na svojo stran si je pridobil kar nekaj uglednih demokratov, med drugimi [[Edward Moore Kennedy|Teda Kennedyja]], ki je menil, da je Obama primernejši kandidat od Clintonove za združitev stranke in države.<ref name="Vzroki neuspeha Hillary Clinton"/> Obamo je tudi javno podprl razočarani republikanec, nekdanji državni sekretar [[Collin L. Powell]].
Vrstica 135:
V naslednjih dneh je nadaljeval z izpolnjevanjem nekaterih predvolilnih obljub.
Novi ameriški predsednik se je v prvem tednu sestal z ekipo vrhunskih gospodarskih in finančnih strokovnjakov, s katerimi so poskušali oblikovati strategijo, ki bi omogočila obvladovanje napetih finančnih razmer in oživitev gospodarstva, ki se je znašlo v največji krizi po veliki depresiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Slednje se je Obama želel lotiti s stimulacijskim paketom, vrednim okoli 825 milijard dolarjev, ki sta ga morala potrditi tudi oba domova ameriškega kongresa.
Kot je dejal ob zaprisegi, si bi s pogumnimi in hitrimi dejanji prizadeval ne le ustvariti nova delovna mesta, temveč postaviti nove temelje za gospodarsko rast.<ref name="24ur.com o koncu sojenj v Guantanamu">{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/novice/svet/obama-takoj-zavihal-rokave.html |title=Konec sojenj v Guantanamu |accessdate= |date=21. januar 2009 |format= |publisher=24ur.com,povzeto po STA }}</ref>
 
==== Zunanja politika ====
Vrstica 141:
V nasprotju s tedanjim večinskim mnenjem je Obama na protivojnem zborovanju 2. oktobra 2002 javno zavrnil iraško vojno.
 
»Zavedam se, da bo invazija na [[Irak]] brez jasnega vzroka in brez močne mednarodne podpore samo spodbudila ogenj na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], podprla najslabše namesto najboljše impulze v [[Arabski svet|arabskem svetu]], okrepila novačenje [[Al Kaida|Al Kaide]]. Nisem proti vsem vojnam. Sem proti neumnim vojnam.«
 
Leta 2007 je predstavil načrt umika. Dne 27. februarja 2009 je napovedal konec bojnih misij ZDA v Iraku, okupiranem od leta 2003 in umik večine tamkajšnjih ameriških vojaških enot v 18 mesecih. Te so zapustile Irak kot je bilo načrtovano do 19. avgusta 2010. Od konca leta 2011 naj bi ostalo v državi le nekaj enot za zaščito [[Veleposlaništvo|veleposlaništva]] in usposabljanje iraške vojske.<ref>[http://www.whitehouse.gov/the_press_office/Remarks-of-President-Barack-Obama-Responsibly-Ending-the-War-in-Iraq/ Whitehouse.gov: ''Remarks of President Barack Obama – As Prepared for Delivery: Responsibly Ending the War in Iraq''] (Camp Lejeune, North Carolina, 27. Februar 2009) – ''Letzter Abruf 7. Oktober 2010''</ref>
Vrstica 149:
 
===== Afganistan in Pakistan =====
Medtem, ko je [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] v preteklosti že uporabljala brezpilotna letala, jih je za vojaške raketne napade začel uporabljati ameriški predsednik George Bush ml. S pakistanskim kolegom, avtoritarnim generalom [[Pervez Mušaraf|Pervezom Mušarafom]], je sklenil dogovor o vojaških napadih na severozahodu in zahodu [[Pakistan]]a, ki so ju sicer nadzorovali [[talibani|talibanski]] uporniki in pripadniki [[Al Kaida|Al Kaide]]. Pod Obamo se je število napadov z brezpilotnimi letali povečalo skoraj za šestkrat v primerjavi z obdobjem Bushevega drugega mandata.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/clanek/137499|title= Letala, ki znajo ubijati sama|accessdate= |date= 23.1.2011|format= |author=Damijan Slabe|publisher=Delo }}</ref>
 
Tudi v [[Afganistan]]u so se po nareku Obame močno povečali raketni napadi, ki so terjali številne civilne žrtve.
Vrstica 160:
[[Slika:President_Obama_on_Death_of_Osama_bin_Laden.ogv|thumb|Televizijski prenos nagovora državljanom ob smrti [[Osama bin Laden|Osame bin Ladna]], 1. maj 2011 ob 23.35]]
 
Pripadniki posebnih enot ameriške vojske so 1. maja 2011 po ukazu predsednika ZDA Baracka Obame vdrli v hišo v pakistanskem [[Abbottabad]]u, 55 &nbsp;km od [[Islamabad]]a in ubili ameriškega sovražnika številka ena, [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladna]].<ref name="rip">[http://www.spiegel.de/politik/ausland/terror-us-spezialkraefte-toeten-osama-bin-laden-a-760021.html US-Spezialkräfte töten Osama Bin Laden] in: [[Spiegel Online]] vom 2. Mai 2011</ref> Kmalu zatem so njegovo truplo odvrgli v [[Indijski ocean]] in tako preprečili, da bi njegovo zadnje počivališče postalo svetišče za nove skrajneže.
 
Novica o bin Ladnovi likvidaciji je v ZDA sprožila veselje, uspešnost dela predsednika pa je bila za kratek čas ocenjena 9-11 odstotkov višje kot prej. Navdušenje se je sicer kmalu poleglo, uspešna operacija pa je odmevala le še v okviru druge predvolilne kampanje predsednika Obame.
Vrstica 171:
Dne 23. februarja 2011 je pozval Obama libijskega voditelja [[Omar Moamer el Gadafi|Moamerja el Gadafija]] naj ustavi nasilje nad svojim ljudstvom v [[Državljanska vojna|državljanski vojni]] v [[Libija|Libiji]]. Libijcem pa je obljubil pomoč, pri tem ni izključil niti vojaškega posredovanja.<ref>[http://www.handelsblatt.com/politik/international/obama-wir-halten-uns-alle-optionen-offen/3876616.html Handelsblatt, 23. Februar 2011: ''Obama: „Wir halten uns alle Optionen offen!“'']</ref> 26. februarja je razglasil, da je Gadafi legitimnost izgubil in da mora odstopiti.<ref>[http://www.nytimes.com/2011/02/27/world/africa/27nations.html?_r=1&hp Security Council Calls for War Crimes Inquiry in Libya]</ref> Posvaril ga je z ameriško [[vojaška intervencija|vojaško intervencijo]].<ref>[http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9A04E4D81E3FF93BA35750C0A9679D8B63&ref=davidesanger Discord Grows On the Politics Of Intervention]</ref> 17. marca je ukazal ameriškim pilotom, naj začnejo z zračnimi napadi na libijsko vojsko. Odločitev je sledila po pogovorih z zunanjo ministrico [[Hillary Clinton]], svetovalko Samantho Power in veleposlanico v ZN Susan Rice, saj niso želeli ponoviti napake iz leta 1994, ko ZDA z nevmešavanjem niso preprečile [[genocid v Ruandi|genocida v Ruandi]].<ref>{{Navedi splet|author=Helene Cooper, Steven Lee Myers|url=http://www.nytimes.com/2011/03/19/world/africa/19policy.html?_r=1|title=Obama Takes Hard Line With Libya After Shift by Clinton|publisher=New York Times|date=2011-03-18|accessdate=2011-05-28|language=en}}</ref>
Na domače kritike o pomanjkanju informacij glede ciljev, trajanja, stroškov vojaškega posega in neupoštevanju Kongresa<ref>[http://www.politico.com/news/stories/0311/51843.html John Boehner rips President Obama on Libya]</ref> <ref>[http://www.washingtontimes.com/news/2011/mar/24/president-obama-has-lost-his-legitimacy-to-remain-/ KUHNER: Obama’s impeachable war]</ref>, se je Obama odzval 28. marca z nagovorom državljanom.
Pojasnil je, da je vojaška operacija proti Gadafijevi vojski skrajni ukrep, da se prepreči pokol v [[Bengazi]]ju in se izvrši [[resolucija (pravo)|resolucija]] [[Varnostni svet OZN|VS ZN]] št.1973.<ref>[http://www.welt.de/print/die_welt/politik/article12914687/Die-starken-Frauen-von-Washington.html Die starken Frauen von Washington]</ref> Z evropskimi zavezniki in nekaterimi arabskimi državami podprti letalski napadi, so zaustavili pohod Gadafijeve vojske in omogočili upornikom ponovno zavzetje nekaterih izgubljenih mest. [[Združene države Amerike|ZDA]] so svojo vodilno vlogo - kot napovedano - prenesle na [[NATO]], da bi zase zmanjšale tveganje in stroške. ZDA ne bi mogle posredovati pri vsakem zatiranju ljudstva, tukaj pa so imele edinstveno priložnost, da so se izognili »grozovitemu pokolu« - na podlagi libijske prošnje po pomoči z mandatom ZN in mednarodne, tudi arabske, pomoči. Če to ne bi storili, bi bila zlorabljena ameriška identiteta, destabilizirane bi bile sosednje države Libije, zadušen arabski demokratični proces in lahko bi uničilo verodostojnost ZN. Na dolgi rok bi bilo tudi dražje za ZDA. Cilj – odstavitev Gadafija in graditev demokracije – je stvar samih Libijcev. Njegovo strmoglavljenje od zunaj bi razdelilo koalicijo in zahtevalo uporabo zemeljskih sil ali tveganje velikega števila civilnih žrtev zaradi zračnih napadov. Ta napaka je bila storjena že v vojni v Iraku in se ne bi smela ponavljati. Embargo na prodajo orožja Libiji, ustavitev denarnih tokov, nadzor prepovedi letenja in spodbujanje opozicije k padcu Gadafija se je nadaljevalo še naprej.
Vrstica 191:
Novoizvoljeni predsednik ZDA je napovedal, da se bo stanje ameriškega gospodarstva sicer še poslabšalo, preden ga bo zajelo izboljšanje.
 
Ameriški predsednik Barack Obama je v [[Denver, Kolorado|Denverju]] 17.2.2009 podpisal enega od največjih stimulacijskih paketov v zgodovini te države, vrednega kar 787 milijard dolarjev.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/clanek/72330|title= Obama najprej napoveduje poslabšanje gospodarstva|accessdate= |date= 7.12.2008|format= |publisher= Delo|author=Ma.J/STA}}</ref> Ta naj bi bil namenjen predvsem za infrastrukturo in izobraževanje ter ohranil in ustvaril 3,6 milijona delovnih mest ter tako ublažil finančno krizo.
6. septembra 2010 je napovedal še drugi paket pomoči gospodarstvu v vrednosti 50 milijard dolarjev, predvsem za izgradnjo infrastrukture.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ce-787-milijard-ne-bo-dovolj-nov-paket.html|title= 787 milijard ne bo dovolj, nov paket?|accessdate= |date= 18.2.2009|format= |publisher=24ur.com }}</ref>
 
Vrstica 222:
 
==== Odnos Barackove administracije do zasebnosti državljanov ====
Po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih]] 11. septembra 2001 je takratna Busheva administracija močno poostrila nadzor nad elektronskimi komunikacijami državljanov, pogosto zelo nepregledno in neselektivno. V nasprotju s pričakovanji je Obamova administracija tovrstno politiko nadaljevala in celo poglobila, kar se je izkazalo po izbruhu [[afera Snowden|afere Snowden]], s pojasnilom, da je tovrstno početje v dobro državljanom. <ref>{{navedi splet |url= http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5925544|title=Agencija za uničevanje zasebnosti |accessdate= |date=12. junij 2013 |format= |work=7 dni }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/145244/zaupajte-vladi-pustite-se-nadzirati/|title=Zaupajte vladi, pustite se nadzirati! |accessdate= |date=13. 6. 2013 |format= |work=Mladina d.d. }}</ref>
 
== Glej tudi ==
Vrstica 303:
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
 
{{DEFAULTSORT:Obama, Barack}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]