Asertivnost: Razlika med redakcijama

Ženske so v skladu z njihovo socialno vlogo ocenjene bolj negativno kot moški pri asertivnem vedenju, ki vpliva na odnose. Asertivnost pri ženskah okolica dojema kot ogrožajočo za odnose in po njihovem mnenju negativno vpliva na odnose. Ženske pogosteje uporabljajo nežnejše strategije, moški pa bolj direktivne v komunikaciji z drugimi na delovnem mestu. V potencialno konfliktni situaciji, ko so pravice posameznika zelo pomembne, lahko moški in ženske uporabijo različne kriterije za ocenjevanje svojih dejanj, ter dejanj drugih. Drugače torej ocenjujejo primernost svoje asertivnosti ali asertivnosti sogovorca, zaradi spola. Etični pogled na pravice posameznika je bolj značilen za moške, medsebojna soodvisnost in vzdrževanje odnosov pa značilna za ženske, zato ženske bolj poudarjajo pomembnost obvez in pravil v odnosih, moški pa pravila pravičnosti v asertivnih situacijah. <ref name=Wilson/> [[Stereotip|Stereotipi]] lahko oblikujejo kako ljudje interpretirajo vedenje drugih in ali je izraženo kot normalno ali ekstremno. Visoko asertivno vedenje pri ženskah povzroči več škode na socialnem področju kot pri moških. Pri ženskah je tako vedenje namreč zaznano kot neskladno z njihovimi vlogami kot ženske. Pogosto se znajdejo v situaciji kjer izbirajo med uspešno kariero ali pozitivnimi delovnimi odnosi. Moški uspejo izraziti dominantnost, ki vključuje asertivna vedenja, brez da bi bili pojmovani kot manj priljubljeni, medtem ko za ženske to ni veljalo. Da bi se izognili temu, lahko ženske uporabljajo določene strategije, za izražanje asertivnosti v okviru kot so govor brez odlašanja, stati blizu sogovorca ali telesna pozicija ki fizično zavzame več prostora, npr. počivanje roke na stolu. Prav tako pa je odziv na asertivnost žensk odvisen od namena asertivne komunikacije. Če je namen skupno dobro, torej je namen asertivnosti pomoč posamezniku ali podjetju za katerega dela ženska uslužbenka, potem je to pojmovano kot skladno z vlogo ženske in njeno skrbjo za odnose. Če pa je asertivnost koristna zgolj za akterko, pa je to pojmovano kot sebično. <ref name=Lease> Lease, S. (2018). Assertive behavior: A double-edged sword for women at work? ''Clinical Psychology Science and Practice, 25''. </ref>

 

{{sklici}}