Podnaslavljanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 9:
== Prednosti in slabosti podnaslavljanja ==
Podnaslavljanje ima boljši ugled od sinhronizacije, saj je le-ta namenjena
Nekaterim gledalcem pa istočasno branje in poslušanje besedila predstavlja veliko zmedo. V tem primeru je boljša sinhronizacija. Slabost podnapisov je še ta, da se govorno besedilo pretvarja v pisno obliko, pri čemer se porazgubijo nekateri elementi, ki se jih morda težko prenese iz govornega v pisni jezik, kar vodi v to, da imajo podnapisi drugačen učinek na bralca kot govorjeni dialog. Prav tako so lahko podnapisi problematični pri avtorskih in umetniških filmih, kot je, denimo, [[In girum imus nocte et consumimur igni]] francoskega teoretika, pisatelja in cineasta [[Guya Dubarda|Guya Duborda]], kjer podnapisi zaradi razpršene pozornosti ovirajo dojemanje estetike vizualnih podob in zvočnosti (blagoglasnosti) izvirnega (pol)poetskega besedila. Podobna primera, kjer je nemotena vizualna podoba ključna za celovito sporočilnost filma, sta tudi mojstrovini ''Histoire(s) du cinéma ''([https://sl.wikipedia.org/wiki/Godard Jean-Luc Godard]) in <em>Nuit et brouillard</em> ([[Alain Resnais]]). Pri nas pa npr. film ''Karpopotnik'' (Matjaž Ivanišin).
|