|
V vlogi igralca je nastopal v predstavah Gledališča čez cesto v [[Kranj]]u ''Guma s.p.'' (1997), ''Vrnitev'' (1998) in ''Klavnica'' (1999), leta 2002 pa v plesni predstavi [[Andreja Rauch|Andreje Rauch]], ''Rebeka''. Leta 2003 je sodeloval pri ustanovitvi BB Teatra v Kranju, kjer je nastopal v črni komediji ''Hočem nazaj''. Od leta 1998 je sodeloval tudi v [[Improliga|Improligi]] in [[Improklub]]u v [[KUD France Prešeren]]. Leta 2011 je vodil medijsko prireditev [[Viktor (nagrada)|Viktorji]] skupaj z [[Lucija Ćirović|Lucijo Ćirović]]. Leta 2014 je začel nastopati s celovečerno stand up komedijo ''Petdeset odtenkov njive''.
Kot prevajalec se ukvarja predvsem z otroško in fantazijsko literaturo. Med drugim je prevedel serijo knjig ''[[Kapitan Gatnik]]'' in fantazijske ''[[Pesem ledu in ognja]]'' ter ''[[Dobra znamenja]]''. Leta 2016 je izdal svoj književni prvenec ''sLOLvenski klasiki 1''.
{| class="wikitable"
| colspan="2" |'''France Prešeren'''
|-
| colspan="2" |Oljni portret Franceta Prešerna, ki ga je leta 1850 naslikal nemški slikar [[Franz Goldenstein]], je prva upodobitev Franceta Prešerna in edina, ki je nastala po spominu na dejansko pesnikovo podobo. Ta upodobitev, katere verodostojnost je sicer dvomljiva, je bila po letu 1900 vzor za številne pesnikove upodobitve.
|-
!Rojstvo:
|[[3. december]] [[1800]]
[[Vrba, Žirovnica|Vrba]], [[Kranjska]], [[Habsburška monarhija]] (sedaj [[Slovenija]])
|-
!Smrt:
|[[8. februar]] [[1849]] (48 let)
[[Kranj]], [[Avstrijsko cesarstvo]](sedaj Slovenija)
|-
![[Zaposlitev|Poklic(i)]]:
|pesnik, pravnik
|-
!Literarno gibanje:
|[[romantika]]
|-
!Pomembnejša dela:
|''[[Krst pri Savici]]'', ''[[Slovo od mladosti]]'', ''[[Sonetni venec]]''
|-
!Vplivi:
|[[Petrarka]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Johann Christoph Friedrich Schiller|Schiller]], [[Adam Mickiewicz]], Dolce stil nuovo, [[Vergil]], [[Valentin Vodnik]], brata August in [[Karl Wilhelm Friedrich Schlegel|Friedrich Schlegel]], [[Luís de Camões]]
|-
!Vplival(a) na:
|[[Josipina Turnograjska]], [[Josip Stritar]], [[Simon Jenko]], [[Simon Gregorčič]], [[Anton Aškerc]], [[Ivan Cankar]], [[Dragotin Kette]], [[Josip Murn]], [[Oton Župančič]], [[Alojz Gradnik]], [[Edvard Kocbek]], [[France Balantič]], [[Dominik Smole]]
|}
'''France Prešeren'''( izgovorjava <small>([[Wikipedija:Pomoč za predstavnostne vsebine|pomoč]]·[[:Slika:Sl-France Prešeren.oga|info]])</small>) [francè prešéren], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], * [[3. december]] [[1800]], [[Vrba, Žirovnica|Vrba]], † [[8. februar]] [[1849]], [[Kranj]].
France Prešeren se je rodil v [[Kmet|kmečki]] družini. V osnovni šoli je bil tako priden, da so ga zapisali v zlato knjigo. Po uspešno zaključenem študiju na [[Pravna fakulteta na Dunaju|dunajski pravni fakulteti]] se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je delal kot [[odvetnik]]. V tem času je napisal večino svojih [[Poezija|pesmi]], pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj [[Matija Čop]]. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po [[Evropa|Evropi]], kjer je tedaj vladala [[Romantika|romantična]] usmeritev.
Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato [[Julija Primic|Primičevo Julijo]], ki ji je posvetil ''[[Sonetni venec (France Prešeren)|Sonetni venec]]'' (1834) in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt.
France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi ''[[Zdravljica]]'', napisane leta 1844, je besedilo [[Državna himna|državne himne]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], obletnica njegove smrti pa [[Prešernov dan|osrednji državni kulturni praznik]]. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot [[Ta veseli dan kulture]]
V gledališču se je po srednješolskih predstavah najprej poskušal v kranjskem ''Gledališču čez cesto'', leta 2004 pa je ''Bojanu Beštru'' pomagal pri ustanovitvi ''BB teatra''. Istega leta se je pri predstavi in plošči ''Črni kuhna'', ki združi ljudske pripovedi, etno glasbo in rap, spoznal s ''Petrom Kusom'', s katerim sta soidelovala pri številnih gledaliških in glasbenih projektih.
| 