Boštjan Gorenc: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
povzertek |
cdfvfv |
||
Vrstica 7:
Kot prevajalec se ukvarja predvsem z otroško in fantazijsko literaturo. Med drugim je prevedel serijo knjig ''[[Kapitan Gatnik]]'' in fantazijske ''[[Pesem ledu in ognja]]'' ter ''[[Dobra znamenja]]''. Leta 2016 je izdal svoj književni prvenec ''sLOLvenski klasiki 1''.
France Prešeren se je rodil v [[Kmet|kmečki]] družini. V osnovni šoli je bil tako priden, da so ga zapisali v zlato knjigo. Po uspešno zaključenem študiju na [[Pravna fakulteta na Dunaju|dunajski pravni fakulteti]] se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je delal kot [[odvetnik]]. V tem času je napisal večino svojih [[Poezija|pesmi]], pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj [[Matija Čop]]. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po [[Evropa|Evropi]], kjer je tedaj vladala [[Romantika|romantična]] usmeritev.
Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato [[Julija Primic|Primičevo Julijo]], ki ji je posvetil ''[[Sonetni venec (France Prešeren)|Sonetni venec]]'' (1834) in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt.
France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi ''[[Zdravljica]]'', napisane leta 1844, je besedilo [[Državna himna|državne himne]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], obletnica njegove smrti pa [[Prešernov dan|osrednji državni kulturni praznik]]. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot [[Ta veseli dan kulture]].
Od leta 1810 je obiskoval ljudsko šolo v [[Ribnica|Ribnici]], kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo. Leta 1812 je šolanje nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]] in leta 1813 začel obiskovati [[Gimnazija|gimnazijo]]. Po končani gimnaziji je v Ljubljani zaključil še dva letnika tedanje »[[Filozofija|filozofije]]« in leta 1821 odpotoval na Dunaj, kjer je končal še tretji letnik, ki ga je moral izdelati za nadaljevanje študija. Naslednje leto se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto.
Matija Čop
Leta 1824 je domačim v pismu sporočil, da se je dokončno odločil za študij prava. Prišlo je do spora s starši, saj je mati želela, da bi postal duhovnik. Prešeren je pri odločitvi vztrajal, čeprav so mu domači in strici duhovniki odtegovali denarno pomoč. Kljub temu mu je uspelo shajati, saj je bil od leta 1822 [[Knafljeva ustanova|Knafljev štipendist]], še vedno mu je pomagal stric Jožef, denar pa si je služil tudi kot domači [[učitelj]] v Klinkowströmovemu zavodu za katoliško mladino. To službo je moral zaradi svoje svobodomiselnosti in ker je gojencu, kasnejšemu pesniku in politiku [[Anastazij Grün|Anastaziju Grünu]] (pravo ime Anton Alexander von Auersperg) - [[Grof|grofu]] [[Auerspergi|Auerspergu]], posojal prepovedane knjige, zapustiti.
Med počitnicami se je vračal domov, kjer je obiskoval strice, leta 1824 pa se je v Ljubljani zaljubil v gostilničarjevo hčer Zaliko Dolenc.
V gledališču se je po srednješolskih predstavah najprej poskušal v kranjskem ''Gledališču čez cesto'', leta 2004 pa je ''Bojanu Beštru'' pomagal pri ustanovitvi ''BB teatra''. Istega leta se je pri predstavi in plošči ''Črni kuhna'', ki združi ljudske pripovedi, etno glasbo in rap, spoznal s ''Petrom Kusom'', s katerim sta soidelovala pri številnih gledaliških in glasbenih projektih.
| |||