Ojstrica, Dravograd: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pos. št. preb. |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 22:
[[Gotika|Poznogotska]] [[župnijska cerkev]] sv. Janeza Krstnika se v starih listinah prvič omenja okoli leta [[1480]]. Cerkev sestavljajo [[zvonik]], [[cerkvena ladja|ladja]], [[prezbiterij]], [[krstilnica]] in [[zakristija]]. Oprema je večinoma
[[barok|baročna]] (mdr. velik [[oltar]] in [[prižnica]])
'''1.CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA'''
Cerkev sv. Janeza Krstnika se v starih listinah prvič omenja okoli leta 1480. Cerkev sestavljajo zvonik, ladja, prezbiterij, krstilnica in zakristija. Oprema je večinoma baročna (mdr. velik oltar in prižnica).
Zgrajena je v gotskem stilu. Okrog cerkve je pokopališče s kamnitim obzidjem. Po letu 1958, ko je cerkev pogorela, so jo popravili in stolp precej znižali. Pred leti so cerkev v celoti obnovili.
(<nowiki>https://placeandsee.com/s?as=foto&fp=109079789</nowiki>)
(Cerkev Sv. Janeza Krstnika)
Ladjo in prezbiterij obdajajo preprosti oporniki, zvonik pa ima talni zidec. Podstrešni venec je konkaven. Cerkev ima pet oken z enolistnimi zaključki, zvonik pa lepo klesane ogalnike in štiri pravokotne ohranjene zvonove line. Vhodna lopa in stopnišče sta kasnejša. Ladja je križno-rebrasto obokana, prezbiterij pa zvezdasto s centralnim sklepnikom. Notranjosti je kvalitetna gotska oprema. Glavni oltar je iz leta 1730, levi oltar prav tako nekje iz začetka 18. stoletja,tabernakelj pa iz prve polovice 18. stoletja. Desni oltar je lep primer zlatega oltarja, ki stilno odgovarja letnici 1678, a je bil povečan za obe krili med leti 1730 in 1740.
V času nastanka je bila cerkev dravograjska podružnica. Samostojna župnijska cerkev je postala leta 1784. Do tedaj je bila pokrita z macesnovimi skodlami. Naslednje leto so jo obnovili in pokrili s sivim eternitom.
Fasada cerkve je bila leta 1993 obnovljena. Istega leta je bila streha na ladji prekrita z novim sivim eternitom. Na zvoniku je ostala stara kritina. Na vsaki strani je pod streho eno dvodelno okno, na južni stani pa še tri manjše line. Cerkev ima tri barvna gotska okna v prezbiteriju, dve na južni strani ladje, eno manjše na koru in pod korom navadno štirioglato z žičnimi ploščami. Strop je gotsko obokan. Kor je lesen po celi širini cerkve, dolg 2 metra. S kora vidijo vrata v zvonik. Zakristija je prizidana ob severni strani ob prezbiteriju. Okoli prezbiterija in zakristije podpira cerkev osem stebrov. Pod prezbiterijem je majhna kostnica. Vhod vanjo je iz zunanje strani v obliki okenca na južni strani cerkve.
V cerkvi je več oltarjev:
'''Glavni oltar:'''
Miza je iz kamna, obdana z lesenim obodom. V sredini so vzidane relikvije. Tabernakelj je lesen, znotraj prevlečen z belo svilo. Na njem je lesen oltarni križ. Na levi in desni strani tabernaklja sta dva lesena angela. Nad oltarno mizo je leseno ogrodje, ki sega do oboka, V sredini je lesen kip farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika. V zgornjem delu oltarja je na desni kip sv. Florijana, na levi kip neznanega svetnika, oblečenega kot Rimljan. V sredini nad kipom sv. Janeza je slika sv. Aleša, ležečega pod stopnicami, ki pa je bila v požaru leta 1958 zelo poškodovana. Glavni oltar je bil nazadnje prenovljen leta 1931.
'''Stranski oltar na desni strani:'''
Posvečen je sv. Ožboltu. Miza je kamnita, nad mizo je letnica 1678. Tabernaklja nima. Na vrhu oltarja je na sredini reliefa podoba sv. Antona Padovanskega z Jezusom v roki. Oltar je bil prenovljen leta 1931.
'''Stranski oltar na levi:'''
To je oltar Marije. Miza je kamnita. Na njen je lesen tabernakelj. Marijin kipi stoji na sredini oltarja. Marija ima na levi roki Jezusa, ki drži v levi roki svet, v desni pa žezlo. Na vrhu oltarja je reliefna podoba sv. Jožefa z Jezusom na roki. Ta oltar je bil prenovljen leta 1928.
'''Daritveni oltar:'''
Stoji na mestu nekdanje obhajilne mize. Narejen je bil leta 1988 iz macesnovine. Je kopija oltarja iz nazareške kapele v cerkvi Nazarjah.
Prižnice cerkev nima, ker je leta 1958 v požaru pogorela. Cerkveni sedeži so iz leta 1922
Dokaj mirno in enolično življenje na Ojstrici pa je 11. maja 1958 spremenil požar. Požar je bil tako obsežen, da je uničil poslopje kmeta Morija, župnišče in cerkev.
''' '''
'''2.STARA ŠOLA'''
Pomemben mejnik v zgodovini Ojstrice in okoliških zaselkov je bila ustanovitev osnovne šole. Na pobudo krajevnega šolskega sveta v Dravogradu je bila sprožena pobuda o potrebi in ustanovitve ekspoziturne šole na Ojstrici. O tej pobudi je razpravljal tudi okrajni šolski svet v Wolfsbergu leta 1876. V jeseni 1883 je okrajni šolski svet v Wolfsbergu zahteval od Koroškega deželnega sveta razpravo o potrebi graditve ekspoziturne šole v Dravogradu, oziroma samostojne šole na Ojstrici. Okrajni šolski svet je tudi zahteval, da se župnišče, ki je bilo že dlje časa prazno, na Ojstrici uporablja kot začasni šolski prostor. Prošnja, ki je bila poslana na Škofijski ordinariat v Celovec za začasni odstop ali odkup te kuratije, je bila zavrnjena. Mesto župnika na Ojstrici je bilo namreč zasedeno šele čez deset let. Tako je bila misel na gradnjo šole na Ostrici preložene na poznejši čas. Misel o potrebi šole na Ojstrici ni prihajala zaradi potreb časa in razmer, da vladajočim krogom ni bilo do izobrazbe teh ljudi, pač pa bolj iz potrebe števila šoloobveznih otrok. Za izgradnjo šole je Firma Hirschler s parterji 500 goldinarjev, vlada 300 goldinarjev in hranilnica v Wolfsebrgu 200 goldinarjev. Vsi stroški za izgradnjo šole so znašali 4075 goldinarjev. Načrt za šolo je izdelal stavbni mojster Urbanij iz Wolfsberga. Poslopje stoji na zidnem podstavku z delno podkletitvijo.
V poslopju je bilo:
1 učilnica velikosti 10 X 6,4 m
2 stanovanjski sobi
1 kuhinja
1 shramba
Suho stranišče.
Pri pripravi in vpisu otrok v šolo je vaški šolski svet ugotovil, da je v krogu ene ure hoda od cerkve na Ojstrici povprečno 40 šoloobveznih otrok. Veliko otrok je bilo oddaljenih več kot 4km. V času priprav na graditve šole je bilo zbranih podatkih 127 šoloobveznih otrok. Šola je bila zgrajena 18. Marca leta 1894, vpisani so bili 103 učenci. Pouk v novi šoli se je začel 2. Maja 1894, zato je prvo šolsko leto trajalo kar do 19. aprila leta 1895 s celodnevnim poukom od 9. do 15. ure. Slavnostna predaja šole je bila opravljena 6. julija 1894, ko jo je svečano prevzel v upravljanje novoustanovljeni vaški šolski odbor v sestavi:
- Jakob Mori- predsednik
- Aleš Pečnik – podpredsednik
- Franc Očko, Ivan Vrhovnik in Ivan Srebnik – člani.
Kot prvi učitelj je bil po ukazu okrajnega deželnega sveta nastavljen 15.4.1894 Martin Sebastijan iz Dravograda. Službo na Ostrici je nastopil 2. maja leta 1894. Istega dne je bila tudi slavnostna proslava in odprtje šole. Šola je bila enorazrednica , kar pomeni, da je poučeval en učitelj vse otroke, ki so bili istočasno v enem razredu.
'''Učitelji na Ojstrici od ustanovitve šole do prve svetovne vojne'''
- Martin Sebastijan, prvi učitelj na šoli, od 2.5.1894 do 28.8.1901;
- Janez Mack;
- Rudolf Mortl, poučeval v zimskem času vsako sredo in četrtek, v letnem pa vsako sredo in petek, hodil iz Črneč;
- Franz Aiholzer;
- Götzl;
- Privasnik, Hodil iz Dravograda;
- Podlipnik;
- Karel Dobršek;
- Janko Kuhar;
- Karel Kragernik;
- Zmagoslav Kristan, hodil iz Dravograda;
- Franc Mancej.
'''3.NOVA ŠOLA'''
Pred gradnjo nove šole je bil 4. marca 1967 razpisan referendum za samoprispevek, ki bi bil namenjen izključno za gradnjo nove šole na Ojstrici. Dogovor je bil naslednji: kmetje prispevajo les v vrednosti 7 milijonov dinarjev, delavci in drugi prebivalci pa 3 milijone dinarjev. Les je zbral in odpravil takratni logar Emil Krištof, denarne prispevke (obroke) pa je zbiral vodja šole Srečko Fridl in jih odvajal v sklad za izgradnjo šole.
Razpisan je bil tudi natečaj za izdelavo projekta. Gradbeni odbor je izbral projekt inženirja Alberta Tofa.
Predračunska vrednost šole z opremo je znašala 85 milijonov dinarjev. Manjkajoča denarna sredstva v višini 75 milijonov dinarjev je prispevala občina iz proračuna in najetih kreditov.
Zemljišče za novo šolo sta podarila Jakob in Matilda Mori, oziroma njuna naslednika Stanko in Anica Mori. Les za ostrešje so podarili Očkovi (Tit Mori.)
Staro šolo je odkupil Simon Adam, gozdni delavec, leta 1970 za 2 milijona dinarjev.
Gradbena dela je prevzelo Gradbeno podjetje Dravograd. Šola se je pričela graditi 15. aprila 1967 in je bila dograjena do 29. novembra 1969, ko je bilo slovesno odprtje in predaja šole v uporabo.
Šolo je odprl novoizvoljeni predsednik občine Dravograd Drago Jurhar, ki je imel slavnostni govor. O delu gradbenega odbora je spregovoril Franc Bart, o pomenu šole in njeni pridobitvi za Ojstrico in Ojstričane pa ravnatelj šole Vlado Merzel.
Prostorske pridobitve na novi šoli:
- 2 učilnici,
- Kuhinja,
- Jedilnica,
- Sanitarije,
- Kurilnica z deponijo,
- Učiteljsko stanovanje (družinska garsonjera).
Pouk v novi šoli se je začel 1. decembra 1969, kjer sta nadaljevala svoje delo zakonca Fridl, vse do odhoda s šole in kraja v šolskem letu 1976/77. Prav oba učitelja, Martina in Srečko Fridl, imata mnogo zaslug za novo šolo. Bila sta med pobudniki in organizatorji pri pripravah in odločitvah za novo šolo.
Od kar obstaja šola na Ostrici, se je na njej zvrstilo mnogo učiteljev. Teh je bilo od leta 2002 kar 58. Povprečna delovna doba na tej šoli je 2 do 3 leta, nekateri pa ostali tudi več let.
(Nova šola na Ojstrici) (<nowiki>http://www.osdravograd.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=22&Itemid=35</nowiki>)
'''4.CERKEV SV. DUHA'''
Znamenitost kraja je triladijska cerkev sv. Duha. V zapisih se prvič omenja leta 1616 kot sv. Duh na Chimpergu.
Sprva je bila cerkev enoladijska nato pa so jo po reformaciji razširili v triladijsko s triosminsko zaključenim prezbiterijem.
Na južni strani je čokat zvonik z osmerokotno piramidasto streho.
V cerkvi so trije oltarji:
- glavni oltar,
- desni stranski oltar,
- levi stranski oltar.
V cerkvi je na desni strani pod slavolokom prižnica, ki je baročno delo s štirimi slikami evangelistov na lesu.
Zanimivost cerkve je lesen poslikan strop, na katerem sta zapisani letnici 1626 in 1627 in imeni Thomas Ditmar ter Ruprat Slang. Leta 1994 in 1995 je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora dotrajan strop v ladji cerkve zamenjal z novim, ki je natančna kopija starega. Leta 1996 so končali z obnovo cerkve, ki je bila takrat v zelo slabem stanju.
(Cerkev Sv. Duha) (<nowiki>http://jagnje.si/sv-duh/cerkev-sv-duh-igor</nowiki>)
'''5.CERKEV SV. URBANA'''
Ob državni meji stoji cerkvica sv. Urbana. Prvi zapis o njej je že leta 1745.
Legenda pravi, da so njega dni bili v teh planinah eni sami pašniki. Toda samo na tem vrhu so se baje živali pasle kleče in ljudje so na tem mestu postavili cerkev.
Za to cerkev so Ojstričani v letu 1886 kupili novi zvon. Tudi ta zvon so vzele vojne. Skoraj do kraja so cerkev izropali vojaki v prvi svetovni vojni. Iz obeh vojn sta ohranjena le kipec Marije in sv. Cirila. Pri obnavljanju leta 1992 so v cerkev postavili 1,5 tone težak oltarni kamen.
(<nowiki>http://www.matejzalar.si/kosenjak-1522-m/</nowiki>)
(Cerkev Sv. Urbana)
'''6.KAPELA PRI MORIJU'''
Blizu kmetije Mori na Ojstrici je kapela, ki so jo sezidali predniki približno pred 200 do 300 leti. Postavili so jo ob takratni glavni cesti iz Ojstrice v Dravograd. Ker stoji kapela na takem mestu, so včasih mimo hodile tudi procesije ob cerkvenih slavjih.
'''7.Gemorfološke znamenitosti:'''
- Bogatčeve peči (grebenska kulisa skal),
- Lapanova peč,
- Baldijeva peč (stolpasto oblikovane skale v območju Goriškega vrha),
- Karbelova jama
(<nowiki>http://www.tematskepoti.si/media/djcatalog2/images/karbelova-jama.1_l.jpg</nowiki>)
- Junčkove peči,
(<nowiki>http://www.matejzalar.si/kosenjak-1522-m/</nowiki>)
'''KOCHOV SVIŠČ'''
Kochov svišč je nizka trajnica, ki v višino meri od 5 do 10 cm. Njegovo rastišče so humozne trate v montanskem in subalpinskem pasu. Uspeva na ne apnenih tleh na sočni ali polsenčni legi, kjer cveti v maju in juniju. V Sloveniji je zavarovan od leta 1949.
(<nowiki>https://mojalbum.com/irenal/alpske-rastline/pr</nowiki> )
'''POTOK VELKA'''
Jugovzhodno pod ovršjem Košenjaka izvira potok Velka, levi pritok reke Drave, ki se v njo izliva v bližini cerkve sv. Magdalene. Dolina potoka Velka se v obliki amfiteatra spušča v smeri od severa proti jugu do reke Drave. Na tem območju prevladujejo paleozojske kamnine (kloritno amfibolov ter biotitni skrilavec, pegmatitni gnajsi). Skale ob potoku so nahajališče endemičnega nenavadnega kamnokreča, v dolini potoka pa uspevata še redki praprotnici zimska preslica in peruša.
(<nowiki>http://www.tematskepoti.si/index.php/dravograd/item/1</nowiki> 1-naravne-znamenitosti/227-potok-velka )
'''OJSTRŠKI POTOK'''
Svojo podobo in naravno stanje je ohranil tudi Ojstrški potok, ki prav tako izvira pod Košenjakom, v Dravo pa se izliva prav v Dravogradu. Strugo je oblikoval v različnih metamorfnih kamninah in ima ohranjeno obrežno zarast, v kateri se lahko skrijejo številne obvodne in vodne živali. Z izjemo ruševin nekdanjega mlina in gozdne ceste ob njem ni doživel večjih človeških posegov. Pritok Ojstriškega potoka severno od Dravograda ob cesti v smeri Ojstrice skriva naslednji Dravograjski biser – dvanajst metrov visok dvostopenjski slap, ki je največji v občini. Izjemen ni samo zaradi njegove sedanje podobe, temveč tudi zaradi njegovega nastanka. Nastal je namreč v metamorfnih kamninah, kar je razmeroma redko.
(<nowiki>https://www.mazej.net/objektiv/na-grmado-in-cez-ojstriski</nowiki> -graben/attachment/000_3577/)
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
| |||