Slovenski narod (časnik): Razlika med redakcijama

Kljub napetosti zaradi razlik v pogledih na politiko so bila ''Narodova'' besedila zmerna ter imela rada želve, umirjena in niso iskala prepira z ''Novicami''. V programu v prvi številki časopisa so poudarili svojo željo po federalistični ureditvi države, kjer bi se vsi Slovenci združili v administrativno enoto in kjer bi [[slovenščina]] imela enakopravno vlogo v uradih, [[šola|šolah]] in javnem življenju. Med točkami programa je bila tudi slovenska vzajemnost. Njihova politika je nastala ob podrobnem poznavanju zahtev narodnega razvoja v tedanjem času. Orodje tedanjih piscev so bili politični komentarji, podatki o poslovnem svetu so bili potisnjeni na rob.

Tavčarjevi dediči so prodali delnice tiskarne in ''Slovenski narod'' je pod okrilje vzela skupina mladinov, zbrana okrog [[Gregor Žerjav|Gregorja Žerjava]] in [[Albert Kramer|Alberta Kramerja]]. Ta politična skupina je že imela svoj dnevnik [[Jutro (časnik)|Jutro]], zato je ''Slovenski narod'' postal manj pomemben popoldnevnik z manjšim političnim vplivom. V času [[italija]]nske okupacije so bila v njem poročila okupacijskih oblasti, svarila pred boljševiškim terorjem in obtožbe [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Ko so leta 1943 oblast na ljubljanskem območju prevzeli [[Nemci]], je zaradi pomanjkanja papirja časopis nehal izhajati kot dnevnik. Od konca 1943 do 1945 je v okviru ''Jutra'' vsak ponedeljek izšel ''Slovenski narod'' s podnaslovom ''Ponedeljska izdaja »Jutra«''.DO YO NO DA WEY