Antwerpenska mestna hiša: Razlika med redakcijama

odstranjenih 46 zlogov ,  pred 1 letom
lektoriranje
(pravopis)
(lektoriranje)
|structural_system=
|building_type=[[mestna hiša]]
|style=[[Renesančnarenesančna arhitektura]]
}}
{{Infobox World Heritage Site
| Link = [http://whc.unesco.org/en/list/943-002]
}}
'''Antwerpenska mestna hiša''' (nizozemsko ''Stadhuis'') stoji v [[Antwerpen|Antwerpnu]] v [[Belgija|Belgiji]], na zahodni strani trga Velikega trga (''Grote Markt'' (Veliki trg). PostavljenaZgrajena je bila med letoma 1561 in 1565 po zasnovi Cornelisa Florisa de Vriendta in več drugih arhitektov in umetnikov. Ta renesančnaRenesančna stavba vključujekaže flamski in italijanski vpliv. StadhuisVpisana je vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine skupaj z zvoniki Belgije in Francije. <ref>[http://whc.unesco.org/en/list/943 Belfries of Belgium and France] on UNESCO site</ref>
 
== Zgodovina ==
[[File:Margaretha van Parma en de sleutels van de stad door Hendrik Leys (1815-1869).jpg|thumb|''Margareta Parmska izroča ključe mesta'', Henri Leys]]
V 16. stoletju je Antwerpen postal eno najbolj prometnihnajprometnejših trgovskih pristanišč in najbolj uspešnihnajuspešnejših mest v severni Evropi. Občinske oblasti so želele zamenjati majhno srednjeveško mestno hišo z bolj impozantnoveličastno strukturo, ki bi ustrezala blaginji velikega pristaniškega mesta. Antwerpenski arhitekt Domien de Waghemakere je pripravil načrt (1540) za novo stavbo v slogu, značilnem za monumentalne [[gotska arhitektura|gotske]] [[mestna hiša|mestne hiše]] [[Flandrija|Flandrije]] in Brabanta.
 
Toda grožnja vojne je preprečila kakršen koli napredek pri projektu. Gradbeni materialimaterial, namenjeninamenjen Stadhuisuhiši, so se namesto tega uporabljali za varovanje mestne obrambe. Do približno leta 1560-ih novi načrti niso bili razvitinarejeni. V tem času gotska arhitektura ni bila več moderna. Novi projekti za Stadhuismestno hišo so bili v novem [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]]. Dokončana je bila leta 1565, jea stavbaje stala komaj desetletje, kopožgana je bila požgana vmed [[španska furija|španskišpansko furijifurijo]] leta 1576 do lupine. Tri leta kasneje je bila obnovljena.
 
== Opis ==
Nizko arkadno pritličje je iz rustikalnega kamna, kjer so nekoč imeli majhne prodajalne. V zgornjem delu sta dve nadstropji z dorskimi in jonskijonskimi stebri, ki ločujejo velika okna z loki, in četrto nadstropje, ki tvorije odprtoodprta galerijogalerija.
 
Bogato okrašen osrednji del, ki se dviga nad reliefi v padajočih stopnjah, ima ženske kipe, ki predstavljajo Pravičnostpravičnost, Preudarnostpreudarnost in Devico Marijo ter nosijo grbe [[vojvodina Brabant| vojvodine Brabant]], španskih Habsburžanov in mejnega grofa Antwerpna.
 
Z obnovo v poznem 19. stoletju so arhitekti Pierre Bruno Bourla, Joseph Schadde in Pieter Jan August Dens drastičnomočno spremenili notranjost. Veliko čudovite dekoracije izvira iz tega obdobja, kot tudi streha nad nekdanjim notranjim dvoriščem. Številni vodilni slikarji v Antwerpnu so bili povabljeni, da so pomagali pri dekoracijah. Henri Leys je zasnoval serijo muralov, ki prikazujejo ključne dogodke v zgodovini Antwerpna, in portrete nekdanjih belgijskih vladarjev v Leysovi dvorani. <ref name=oe>[https://inventaris.onroerenderfgoed.be/dibe/relict/4032 De Inventaris van het Bouwkundig Erfgoed, Stadhuis van Antwerpen] (ID: 4032) {{link language|nl|Middle Dutch}}</ref><ref>[http://www.pienternet.be/pano/stadhuis/leyszaal.html Frescos in the Leys Hall] </ref>
 
=== Fasada ===
Na samem vrhu fasadepročelja, na uri stolpa, seje orel obrnenobrnjen proti [[Aachen|Aachnu]]u. <ref>Aachen je bil sedež Svetega rimskega cesarstva, katerega mejna grofija je bil Antwerpen od leta 963.</ref> V srednjem delu fasade so tri niše s kipom v vsaki. Zgornji kip je podoba Marije., Vendarvendar ta ni vedno stala. Do leta 1586 je bila tu podoba Silviusa Braba<ref> Te zien o.a. op een afbeelding uit Lodovico Guicciardini (1582) ''Descrittione di tutti i Paesi Bassi''. Antwerpen: Christoffel Plantijn.</ref>, po legendi ustanoviteljicaustanovitelja mesta Antwerpna in vojvodine Brabant. Med drugim je simboliziral (relativnosorazmerno) samoupravo mesta. Kip so leta 1587 odstranili [[jezuiti]], ki so v [[protireformacija|protireformaciji]] igrali pomembno vlogo v življenju v AntwerpnaAntwerpnu.
 
Druga dva kipa simbolizirata Pravičnostpravičnost in Preudarnostpreudarnost, najpomembnejšenajpomembnejši vrlinevrlini mestne uprave. Med njima je grb španskega kralja Filipa II., ki je bil tedaj vladar v mnogih delih Evrope -, tudi v Antwerpnu - vladar. Poleg tega je grb vojvodebrabantskega Brabantavojvode na skrajni levi in na desni strani mejnega grofa Antwerpna. Na tem zadnjem grbu je viden orel. Dva [[kentaver|kentavra]] levo in desno od Braba (zdaj Marije) se nanašata na Šeldo.
 
=== Vsebina ===
V mestni hiši so med drugim naslednjiti prostori:
*Leysova sobadvorana, recepcija, kjerv sprejmejonjej sprejemajo goste.; Nadnad vrati je enajst portretov vojvodbrabantskih Brabantavojvod, ki jih je naslikal Hendrik Leys
*Malamala Leysova dvorana
*Poročnaporočna soba z murali Viktorja LagyaLagyja
*Sprehodsoba za sprehod z (repliko) oblačila kraljice Astrid ob prihodu leta 1935 in (izvirni) klobuk
*Militijska soba zmilice s dimnikomkaminom
*Prostorsoba Svetasveta, ki se uporablja kot sejna soba za občinske svetnike, s stropnimi slikami Jakoba de Rooreja iz leta 1713, ob [[Utrechtski mir |Utrechtskiutrechtski pogodbi]]
*Kabinetžupanov županakabinet z mojstrovino [[Pieter van Aelst |PieteraPietra Coecka van Aelsta]]
 
== Vpliv ==
Antwerpenska mestna hiša je postala vzorzgled za nov renesančni slog arhitekture na Nizozemskem in v severni Evropi. StadhuisMestni hiši v Vlissingenu in [[Haag]]u na Nizozemskem ter zasnova mestne hiše v EmdenuEmdnu inter portik v [[Kölnska mestna hiša|mestne hiše v Kölnu]] (1557) v Nemčiji ter Zelena vrata (ki jih je oblikoval Regnier ali Reiner iz Amsterdama) v [[Gdansk]]u na Poljskem so v tem novem slogu. <ref name=arc>[https://books.google.com/books?id=P9MjVxeQS34C&pg=PA40&dq=%22Cornelis+Floris%22&hl=en&sa=X&ei=YIXzUsm3I8fNkQX6_YCoDg&ved=0CEgQ6AEwBQ#v=onepage&q=%22Cornelis%20Floris%22&f=false Rutger Tijs, Renaissance- en barokarchitectuur in België’], Lannoo Uitgeverij, 1999, p. 105 </ref><ref>{{cite book |author1=Juliette Roding |author2=Lex Heerma van Voss|title=The North Sea and culture (1550-1800): proceedings of the international conference held at Leiden 21-22 April 1995|year=1996 |editor= |page=103 |pages= |chapter= | chapterurl = |publisher= Uitgeverij Verloren|location= |isbn=90-6550-527-X |url=https://books.google.com/books?id=XeDxJ0g5AokC&printsec=frontcover|format= |accessdate=}}</ref>
 
== Sklici ==