Brabham BT19: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp ref |
m pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB |
||
Vrstica 31:
Fastest_laps = 1 |
}}
'''[[Brabham]] BT19''' ({{IPA2|ˈbræbəm}} BT19) je dirkalnik [[Formula 1|Formule 1]], ki ga je zasnoval [[Ron Tauranac]] za [[
Dirkalnik je bil prvotno pripravljen leta 1965 za 1,5L motor [[Coventry Climax]], toda nikoli ni dirkal z njim, kajti za {{F1|1966|sezono}} je [[FIA]] podvojila dovoljeno delovno prostornino motorja na 3,0L. Avstralska tovarna [[Repco]] je proizvedla nov [[V8]] motor, s katerim je Brabham dirkal v sezoni 1966, toda zaradi spora med Brabhamom in Tauranacom o vlogi slednjega v moštvu, ni bilo časa za izdelavo dirkalnika okoli motorja Repco, zato je bila že obstoječa šasija BT19 predelana za nov motor.
Dirkalnik BT19 je bil izdelan le v enem primerku, leta 2008 je njegov lastnik Repco, na ogled pa je v National Sports Museum v [[Melbourne|Melbournu]], [[Avstralija]]. Pogosto je tudi predstavljen na motošportnih prireditvah.
== Koncept ==
Dirkalnik Brabham BT19 je zasnoval avstralski dizajner [[Ron Tauranac]] za Brabham Racing Organisation (BRO) za {{F1|1965|sezono}} [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]]. BT19 je bil podobno kot [[Lotus 39]] zgrajen okoli novega motorja [[Coventry Climax]] FWMW [[flat-16]]. Izdelan je bil le v enem primerku in v originalni zasnovi ni nikoli dirkal. Climax je opustil razvoj motorja FWMV pred koncem leta 1965, ker se je obstoječi motor FWMV [[V8]] izkazal za dovolj močnega za sedem zmag [[Jim Clark|Jima Clarka]] z [[Lotus 33|Lotusom 33]] in s tem naslov prvaka.<ref name="GP45-65">Lawrence (1998) str. 103</ref> Za {{F1|1966|sezono}} je bila dovoljena delovna prostornina motorjev Formule 1 podvojena z 1,5L na 3,0L.<ref>Nye (1986) str. 20</ref> Ni bilo mogoče predelati obstoječih 1,5L motorjem, da bi v večjem izkoristili podvojeno prostornino, zato se Climax odločil, da sploh ne bo izdeloval 3,0L motorjev. S tem je več moštev Formule 1 ostalo brez primernega motorja za sezono 1966.<ref name="GP45-65" />
Novi 3,0L motorji ostalih proizvajalcev so bili zaradi pomanjkanja časa slabo razviti in nezanesljivi, vsi pa so imeli vsaj dvanajst [[cilinder (tehnika)|valjev]]. Ob nespremenjenih ostalih komponentah, je več valjev dovoljevalo manjše in lažje gibajoče komponente, kar je prineslo višje rotacijske hitrosti in s tem večjo moč. Toda več valjev je tudi pomenilo več gibajočih komponent, kar je lahko pomenilo večjo težo motorja ter tudi večjo nezanesljivost. [[Jack Brabham]], lastnik in glavni dirkač BRO, je pri iskanju primernega dobavitelja motorjev izbral drug pristop. Prepričal je avstralsko tovarno [[Repco]] naj za njegovo moštvo izdela nov 3,0L osemvaljni motor, ki bi v veliki meri temeljil na že obstoječih in dobro preizkušenih komponentah.<ref>Henry (1985) str. 53</ref> Brabham in Repco sta se zavedala, da se motor po sami moči ne bo mogel primerjati s konkurenco, toda lažji in zelo zanesljiv motor bi lahko prinesel dober rezultat v prvenstvu, ker bi se konkurenti še otepali nezanesljivosti novih motorjem.
[[Brabham]]ove dirkalnike je izdeloval Motor Racing Developments Ltd. (MRD), lastnika katerega sta bila Tauranac in Jack Brabham in ki je izdeloval dirkalnike za stranke v več dirkaških serijah. Dirkaško moštvo za Formulo 1, BRO, je bilo povsem ločeno podjetje v stoodstotni lasti Jacka Brabhama. Dirkalnike je kupoval od MRD, toda Tauranac je imel zelo malo direktnega stika z dirkaškim moštvom Formule 1 med sezonama {{F1|1962}} in {{F1|1965}}.<ref>Lawrence (1999) str. 31</ref> Iz tega razloga je Tauranac ob koncu sezone 1965 izgubljal interes za tak sistem, v katerem se ni niti udeleževal dirk. Razmišljal je celo o izstopu iz projekta Formule 1.<ref name = "Henry1" /> Čeprav je Brabham preizkušal šasije drugih konstruktorjev, pa sta se s Tauranacom dogovorila, da bo imel slednji večjo vlogo v moštvu Formule 1, MRD je tako postopoma prevzel vlogo BRO.<ref name = "Henry1">Henry (1985) str. 55</ref> Ta dogovor je bil dosežen šele novembra 1965. Repco je poslal prvi vzorec novega motorja na sedež podjetja v [[
== Šasija in vzmetenje ==
[[Slika:Brabham BT19 2007.jpg|thumb|right|330px|Brabham BT19 na demonstraciji leta 2007 na [[Murwillumbah]]u]]
Tauranac je zgradil BT19 okoli [[jeklo|jeklene]] sestavljene šasije, podobe predhodnim dirkalnikom Brabham.<ref name="material">Pinder (1995) str. 104</ref> Uporaba sestavljene šasije je veljala za konzervativno odločitev, kajti večina konkurentov je do {{F1|1966|sezone}} že upravljalo teoretično lažje in močnejše šasije iz enovite školjke, ki jo je prvič uporabil [[Team Lotus|Lotus]] že v {{F1|1962|sezoni}}. Tauranac je verjel, da enovite školjke niso mnogo močnejše od dobro zgrajene sestavljene šasije, ob tem pa so težje za vzdrževanje in popravljanje.<ref name="Spaceframe">Lawrence (1999) str. 44–45</ref> Slednje je bil velik dejavnik pri odločitvi Brabhama, kajti v tistem času so bili največji izdelovalec enosedežnih dirkalnikom po naročilu na svetu. Ugled podjetja je deloma temeljil tudi na BRO, praktično tovarniškem moštvu, ki je dirkalo z enakim materialom, kot so ga tudi dobavljali strankam, za katere je lažje vzdrževanje zelo pomembno. Novost na dirkalniku je bila uporaba ovalnega dela, namesto dosedanje okrogle oblike, okoli sedeža dirkača. V sestavljeni ali enoviti šasiji je cockpit v bistvu luknja v strukturi, ki zato slabi celotno konstrukcijo. Ovalna konstrukcija je že po definiciji trdnejša od popolnoma okrogle oblike. Tauranac je imel že pripravljene ovalne komponente, s katerimi je utrdil predel okrog cockpita.<ref name="Nye1">Nye (1986) str. 45</ref> Dirkalnik je tehtal okoli 567 kg, sicer 67 kg nad minimalno težo dirkalnika v sezoni 1966, je bil vseeno med lažjimi dirkalniki. Težo dirkalnika pripravljenega na dirko z dirkačem in gorivom ocenjujejo na 642 kg, kar je okoli 127 kg manj od glavnega konkurenta [[Cooper T81]]-[[Maserati]], ki je imel sicer močnejši motor.<ref name="Weights">Unique str. 45 ''Jack Brabham - World Champion''</ref><ref>V [[1960.|šestdesetih]] so bili dirkalniki poimenovani Repco Brabham, ker je Repco Brabhamu dobavljal različne komponente dirkalnika. Brabhamov logotip iz tistega časa vsebuje tako imena obeh tovarn. To sodelovanje je še izpred leta 1966, ko je Repco Brabhamu dobavljal še motorje. Toda običajno poimenovanje dirkalnika je 'konstruktor šasije'-'konstruktor motorja'. BT19 je bil tako poimenovan z več različnimi oznakami, npr. Repco Brabham in Brabham-Repco. Slednja oznaka je uporabljena v članku zaradi skladnosti z drugimi članki sorodne tematike.</ref>
[[Slika:BT19 rear.jpg|thumb|left|250px|Zadek dirkalnika BT19, oznake:<br />A) Zgornji del zadnjega vzmetenja<br />B) izpušni sistem 4-v-1<br />C) Desnosučna pogonska os<br />D) Menjalnik<br />E) Spodnji del zadnjega vzmetenja<br />F) Pokrov motorja Repco]]
Ohišje dirkalnika BT19 je iz s [[steklo]]m ojačane [[plastika|plastike]], obarvane v običajno Brabhamovo zeleno [[Seznam mednarodnih obarvanj dirkalnikov Formule 1|dirkaško barvo]] z zlato obrobo na nosu dirkalnik in zadnjem delu.<ref name="material" /> Čeprav [[aerodinamika]] v Formuli 1 do {{F1|1968|sezone}} še ni bila razvita, je Tauranac pri izdelavi dirkalnika uporabljal [[vetrovnik]] [[Motor Industry Research Association]] že od leta 1963 za izdelavo osnovne oblike šasije.<ref>Lawrence (1999) str. 43</ref> Brabham je pripisal dirkalnikov nizek nos in zaobljen pokrov motorja Tauranacovi pozornosti za aerodinamiko.<ref name="BrabNye1" /> Med {{F1|1967|sezono}} je bila aerodinamika dirkalnika izboljšana z dodatnima majhnima krilcema na nosu dirkalnika, ki sta še bolj pritiskala prednji del dirkalnika k tlom.
V nasprotju s smernicami, ki jih je začrtal [[Lotus 21]] v {{F1|1961|sezoni}},<ref>Lawrence (1998) str. 190</ref> je vzmetenje dirkalnika BT19, ki nadzoruje relativno premikanje šasije in koles, spredaj in zadaj zunanje. To pomeni, da so [[vzmet]]i in [[blažilnik]]i nameščeni v prostoru med kolesi in ohišjem dirkalnika, kjer vplivajo na pretok zraka in s tem povečujejo neželen [[zračni upor]]. Tauranac je vztrajal pri tem konzervativnem konceptu zaradi testov v vetrovniku v začetku [[1960.|šestdesetih]] let, ki so kazali, da bolj zapleteni notranji sistem vzmetenja prinese le 2% manjši zračni upor pri celotnem dirkalniku. Presodil je, da dodatni čas, ki bi ga potreboval na izdelavo notranjega vzmetenja na dirkališču, ne odtehta te po njegovem mnenju majhne pridobitve.<ref name="Spaceframe" /> Sprednje vzmetenje je sestavljeno iz neenako dolgih in ne paralelnih dvojih vzmeti. Na trdni del, na katerem so nameščena že kolesa in zavore, so namestili komponente [[Alford & Alder]]ja, ki so jih uporabljali na britanskih avtomobilih [[Triumph Herald]]. Zadnje vzmetenje je izdelano iz enega samega zgornjega dela, spodnje vzmeti in dveh ukrivljenih delov. Kolesa so bila prvotno premera 330 [[milimeter|mm]] (13 [[inč]]ev), kmalu pa so jih nadomestili zadaj s 380 mm (15 inčev), kasneje pa še spredaj. To je omogočilo uporabo večjega in močnejšega zavornega sistema. Na vseh štirih kolesih so uporabljeni jekleni zavorni diski premera 270 mm za manjša in 280 mm za večja kolesa. BT19 je vseskozi dirkal s pnevmatikami [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]].<ref name="Nye1" />
BT19 je nadaljeval tradicijo Tauranaca po produkcijskih dirkalnikih, ki so bili zelo dobro vodljivi. Brabham je kasneje komentiral dirkalnik kot »prelepo uravnotežen in zelo primeren za drsenje skozi hitre ovinke«.<ref>Brabham, Nye (2004) str. 199</ref> Brabham je dirkalnik ljubkovalno imenoval »''Old Nail''«. Ron Tauranac je to pojasnil z besedami, da je bil dirkalnik star dve leti, odličen za vožnjo in brez napak."<ref name="material" />
Vrstica 57:
== Motor in prenos ==
[[Slika:Brabham BT19 rear suspension.jpg|thumb|right|250px|Zadnje vzmetenje dirkalnika BT19]]
[[Motor]]ji Repco so bili zasnovani in zgrajeni s strani majhne ekipe hčerinske tovarne Repco, Repco-Brabham engines Pty Ltd, v [[Avstralija|avstralskem]] mestu [[Maidstone, Victoria|Maidstone]]. Repco 620 je [[atmosferski motor|atmosferski]] osemvaljni motor v V konfiguraciji. Blok motorja so pridobili iz [[Oldsmobile]]vega [[aluminij]]astega ohišja motorja Buick V8 215. Oldsmobilovi motorji uporabljeni v avtomobilih [[Oldsmobile F-85|F-85]] med letoma 1961 in 1963 so bili s strani [[General Motors]] opuščeni zaradi težav v produkciji. Repco je v ogrodje vgradil svoje valje iz [[lito železo|vlitega železa]], ki so bili ojačani z [[magnezij]]evimi spoji, glave valjev so bile povezane le z eno gredjo. V notranjosti so bili [[ročična gred]] Laystall, [[Daimler Motor Company|Daimlerjeve]] povezovalne komponente in posebej za ta motor vliti [[Bat, motor z notranjim izgorevanjem|bati]]. Glave valjev so bile narejene tako, da so omogočale izhod [[izpušna cev|izpušni cevi]] na drugi strani bloka, skozi ogrodje dirkalnika, preden so zavili pri zadnje vzmetenju, kar je otežilo Tauranacovo zasnovo predelave dirkalnika<ref name="Nyeengine">Nye (1986) str. 37–41</ref> Motor ima vodno hlajenje, hladilniki z vodo in posode z oljem so nameščeni v nosu dirkalnika.
Repco 620 je bil za svoj za čas lahek motor, tehtal je okoli 154 kg, v primerjavi s 227 kg [[Maserati]]jevega [[V12]] motorja,<ref>Henry (1985) str. 66</ref> toda v 3,0L različici za Formulo 1 je lahko razvil moč okoli 300 KM (220 [[Watt|kW]]) pri manj kot 8000 obratih na minuto (rpm). [[Scuderia Ferrari|Ferrarijevi]] in Maseratijevi motorji V12 so lahko na primer razvili moč 330–360 KM (250–270 kW).<ref>Nye (1986) str. 151 in 155, Frankel (december 2006) str. 52. Pri Podatkih o moči motorja so tovarne redno pretiravale, zato je treba vzeti njihove podatke z rezervo. Nye poroča, da je Ferrari za svoj V12 motor trdil, da lahko proizvede moč do 380KM, sam pa verjame, da je 360 KM bolj realna številka. Maserati je za svoje V12 motorje ocenil največjo moč na 370 KM, Nye je moč ocenil na 360 KM, [[Roy Salvadori]], šef moštva Cooper, pa je moč ocenil na le 330 KM.</ref> Kljub temu pa je Repcov motor proizvajal velik [[navor]] na velikem delu obratov motorja, vse od 3500 rpm do 316 [[Newton meter|Nm]] pri 6500 rpm.<ref>Nye oceni navor motorja na 192 funtov na kvadratni palec, kar je preračunano v Nm.</ref>
Vgrajeni v lahko šasijo BT19, so bili Repcovi motorji tudi zelo učinkoviti pri porabi goriva, ob debiju dirkalnika je Brabham povedal, da ima BT19 porabo 40 L/100 km, med tem ko so imeli njegovi močnejši konkurentje porabo tudi 70 L/100 km.<ref name="BrabNye1">Brabham, Nye (2004) str. 191</ref> To je pomenilo, da je imel lahko na štartu dirke le 160 L goriva, [[Cooper T81]]-Maserati, na primer, pa je moral štartati s 250 L goriva.<ref name="Weights" /> Motor je imel še eno prednost, saj so bili nadomestni deli poceni. Na primer blok motorja je stal 11 [[Funt šterling|£]], povezovalna komponenta glav valjev pa 7 £.<ref name="Nyeengine" />
Vrstica 87:
== Dirkalnik po »upokojitvi« ==
[[Slika:Brabham Moss BT19 Goodwood Revival 2004.jpg|thumb|right|250px|Nekdanja rivala Jack Brabham, v BT19, in [[Stirling Moss]] leta 2004 v [[Goodwood Circuit|Goodwoodu]]]]
Po letu 1967 BT19 ni več nastopal na pomembnejših dirkah. Brabham se je upokojil in se konec leta 1970 preselil nazaj v Avstralijo. Do leta 1976 je ostal lastnik dirkalnika, nato pa ga je dal Repcu, kjer je bil s strani Repco Engine Parts Group restavriran. Leta 1986 je bil ustanovljen Automotive Components Ltd. (ACL) z menedžerskim odkupom Repca, ki je vseboval tudi prenos BT19 na novo družbo. Po restavriranju je dirkalnik pogosto prikazan na dirkaških dogodkih, tudi na premiernih dirkah za [[Velika nagrada Avstralije 1985|Veliko nagrado Avstralije]] na dirkališču [[Adelaide Street Circuit|Adelaide]] v {{F1|1985|sezoni}} in [[Velika nagrada Avstralije 1986|Veliko nagrado Avstralije]] na dirkališču [[Melbourne Grand Prix Circuit|Melbourne]] v {{F1|1996|sezoni}}. Prikazan je bil tudi na prireditvi Goodwood Revival 2004 v Veliki Britaniji. ACL je prodal dirkalnik nazaj Repcu leta 2004.<ref>[http://www.apajournal.com.au/article.asp?ArticleID=737 Australia's most famous car changes hands]</ref> Od leta 2008 je dirkalnik razstavljen v [[Melbourne|melbournskem]] muzeju Australian National Sports Museum.<ref>[http://www.nsm.org.au/whats-on/news--media.aspx?ID=1288 Brabham's legendary car arrives at The National Sports Museum]</ref>
Leta 2002, na premiernem zgodovinskem mitingu Speed on the Tweed v [[Murwillumbah]]u je Brabham, takrat star 76 let, komentiral: »Bil je odličen dirkalnik skozi vsa ta leta, je odlično vzdrževan, zato ga je užitek voziti. Prihod v Murwillumbah je bil odličen izgovor, da sedem vanj in ga ponovno peljem, česar se ne bom nikoli naveličal.«<ref>George Negus Tonight</ref>
|