Antwerpen: Razlika med redakcijama

dodanih 35 zlogov ,  pred 1 letom
m
brez povzetka urejanja
(lektoriranje)
m
}}
 
[[File:Grote Markt (Antwerpen).jpg|thumb|250px||Glavni trg (''Grote Markt'')]]
 
'''Antwerpen''' (nizozemsko ''Antwerpen'', francosko ''Anvers'') je flamsko mesto v [[Belgija|Belgiji]] in je glavno mesto province Antwerpen v regiji [[Flandrija]]. S 520.504 prebivalci <ref name="BelMun2014">[http://statbel.fgov.be/nl/modules/publications/statistiques/bevolking/bevolking_-_cijfers_bevolking_2010_-_2012.jsp Statistics Belgium; ''Loop van de bevolking per gemeente'' ('''excel-file''')] Population of all municipalities in Belgium, as of 1 January 2017. Retrieved on 1 November 2017.</ref>, je najgosteje naseljeno mesto v Belgiji. Njegovo [[metropolitansko območje]] ima okrog 1.200.000 ljudi, kar pomeni, da je po velikosti takoj za Brusljem.
Antwerpen leži ob reki [[Šelda|Šeldi]], ki ga s [[Severno morje|Severnim morjem]] povezuje [[estuarij]] Zahodne Šelde. Je približno 40 km severno od Bruslja in približno 15 km od nizozemske meje. Pristanišče je po velikosti med prvimi 20 na svetu in drugo v Evropi <ref>http://www.portofantwerp.com/sites/portofantwerp/files/Annual%20Report%202014_EN.pdf Page 14</ref>. Ima tudi najstarejšo [[borza|borzno]] stavbo na svetu, prvič zgrajeno leta 1531, ponovno leta 1872, od leta 1997 pa je opuščena. <ref>{{cite web|url=http://www.barcroft.tv/antwerp-stock-exchange-building-belgium-europe-brussels|title=A look inside one of the world's oldest stock exchange buildings|website=Barcroft TV}}</ref>
 
Dolgo je bilo pomembno gospodarsko in kulturno mesto v državah na območju današnjega [[Beneluks]]a, še posebej pred [[Španska furija|špansko furijo (1576)]] ob nizozemskem uporu. Prebivalci Antwerpna imajo vzdevek ''sinjoren'', po španskem ''señor'' ali francoskem ''seigneur'' ('gospod') in se nanaša na španske plemiče, ki so vladali v 17. stoletju. <ref>Geert Cole; Leanne Logan, Belgium & Luxembourg p.218 Lonely Planet Publishing (2007) ISBN 1-74104-237-2</ref> Danes je Antwerpen veliko trgovsko in kulturno središče in je drugo najbolj večkulturno mesto na svetu (za Amsterdamom) s 170 narodnostmi. <ref>{{cite web|url=https://www.stuff.co.nz/travel/destinations/9416002/Discovering-the-secrets-of-Antwerp|title=Discovering the secrets of Antwerp|website=Stuff}}</ref> Znan je tudi kot svetovna prestolnica [[diamant]]ov s svojim velikim okrožjem diamantov <ref>{{cite web|url=http://palife.co.uk/news/jewel-in-the-diamond-capital/|title=Jewel in the diamond capital - PA Life|date=13 July 2017|publisher=}}</ref>. Mesto je gostilo [[Poletne olimpijske igre 1920 |poletne olimpijske igre leta 1920]].
 
== Zgodovina ==
=== Izvor imena ===
Po ljudskem izročilu, ki ga ob mestni hiši ponazarja kip, je mesto dobilo ime po legendi o velikanu Antigonu, ki je živel blizu reke Šelde. Od tistih, ki so prečkali reko, je zahteval plačilo. Tistim, ki mu niso hoteli plačati, je odsekal roko in jo vrgel v reko. [13] Velikana je ubil mlad rimski junak Silvij Brabo, ki mu je odrezal roko in ga vrgel v reko. Od tod ime Antwerpen: nizozemsko ''hand werpen'' ('vreči roko').
 
Dolgoletna teorija je, da ime izvira iz galsko-rimskega obdobja in izhaja iz latinske besede ''antverpia'', ki izhaja iz ''ante'' (prej) ''verpia'' (usedanje, sedimentacija), kar kaže na zemljo, ki nastane z odlaganjem na notranji strani reke. Reka Šelda je med letoma 600 in 750 drugače tekla drugje. ToTa tok je približno sovpadalosovpadal s sedanjim obročem južno od mesta. Mesto je nastalo v nekdanjem okljuku reke. Mnogi zgodovinarji menijo, da ni verjetno, da bi bilo takrat že veliko naselje, ki bi se imenovalo 'Antverpia', ampak da je bila bolj nekakšna postaja ob prečkanju reke.
 
John Lothrop Motley trdi, tako kot tudi veliko nizozemskih etimologov in zgodovinarjev, da ime Antwerp izhaja iz ''anda'' in ''werpum'' [16], kar naj bi dalo ''an 't werf'' (na pristanišču). ''Aan 't werp'' (na zavoju) je tudi mogoče. Ta ''warp'' je umetni hrib ali rečni breg, ki je dovolj visok, da ostane suh pri visoki vodi. Druga beseda za ''werp'' je ''pol'' kot [[polder]] (suha površina, ki je plima ni preplavila).
 
Alfred Michiels je menil, da izpeljave, ki temeljijo na ''werpen'', ''Antverpia'', 'na pristanišču' ali 'na zavoju', nimajo zgodovinske podlage v obliki zapisov. Namesto tega opozarja na delo ''Vita Eligii'' ('Življenje svetega Eligija') iz 7. stoletja, ki ga je napisal škof Dado, v katerem je zapisana oblika ''Andoverpis''. V njej vidi keltski izvor, ki označuje "'tiste, ki živijo na obeh bregovih"'.
 
=== Pred letom 1500 ===
[[Merovingi|Merovinški]] Antwerpen je v 7. stoletju evangeliziral sveti Amand. Konec 10. stoletja je Šelda postala meja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 980 je postal mejna grofija z [[grofija Flandrija|grofijo Flandrijo]], ki jo je ustanovil nemški cesar [[Oton II.]]
 
V 11. stoletju je bil [[Godfrej Bouillonski]] že nekaj let znan kot markiz Antwerpna. V 12. stoletju je Norbert iz Ksantena ustanovil občino svojih [[Premonstratenci |premonstratencev]] pri samostanu svetega Mihaela v Kaloisu. Antwerpen je bil tudi sedež [[Edvard III. Angleški|Edvarda III.]] med njegovimi zgodnjimi pogajanji z [[Jacob van Artevelde|Jacobom van Arteveldom]], tam se je leta 1338 rodil njegov sin Lionel, vojvoda Clarenski. <ref name="EB1911">{{EB1911|inline=y|wstitle=Antwerp (city)|display=Antwerp|volume=2|pages=155–156}}</ref>
 
=== 16. stoletje ===
Po zamuljenju Zwina (Zwin je naravni rezervat na obali Severnega morja na belgijsko-nizozemski meji. Sestavljen je iz vhodnega območja nekdanjega plimskega vhoda, ki je v srednjem veku povezoval Severno morje s pristanišči Sluis in Brugge v notranjosti) in posledičnem nazadovanju [[Brugge|Bruggea]] je mesto Antwerpen, del vojvodine Brabant, postalo pomembnejše. Konec 15. stoletja so bile tuje trgovske hiše premeščene iz Bruggea v Antwerpen, zgradba, dodeljena angleškemu narodu, je posebej omenjena leta 1510. Antwerpen je postal glavno mesto sladkorja v Evropi, ki je uvažal surovino iz portugalskih in španskih nasadov. Mesto je do leta 1550 pritegnilo italijanske in nemške rafinerije sladkorja, njihov prefinjeni izdelek pa so pošiljali v Nemčijo, zlasti v [[Köln]] <ref>Donald J. Harreld, "Atlantic Sugar and Antwerp's Trade with Germany in the Sixteenth Century," ''Journal of Early Modern History'', 2003, Vol. 7 Issue 1/2, pp 148–163</ref>. Posojevalci denarja in financerji so razvili velik posel po vsej Evropi, tudi z angleško vlado v letih od 1544 do 1574. Londonski bankirji so bili premajhni, da bi delali v takem obsegu, Antwerpen pa je imel zelo učinkovito borzo, ki je sama privlačila bogate bankirje iz vse Evrope. Po 1570-ih se je mestno bančno poslovanje zmanjšalo: Anglija se je leta 1574 nehala zadolževati v Antwerpnu. <ref>R. B. Ouithwaite, "The Trials of Foreign Borrowing: the English Crown and the Antwerp Money Market in the Mid-Sixteenth Century," ''Economic History Review'', August 1966, Vol. 19 Issue 2, pp 289–305 [https://www.jstor.org/stable/2592253 in JSTOR]</ref>
 
Fernand Braudel navaja, da je Antwerpen postal "središče celotnega mednarodnega gospodarstva, nekaj, kar Brugge nikoli ni bil, niti ko je bil na višku". Antwerpen je bil v tem času najbogatejše mesto v Evropi <ref name="world and its people">{{cite book |last = Dunton |first = Larkin |authorlink = |title = The World and Its People |publisher = Silver, Burdett |series = |year = 1896 |page = 163}}</ref>. Njegova zlata doba je tesno povezana z obdobjem raziskovanj. V njem je prebivalo veliko tujih trgovcev. Francesco Guicciardini, beneški izposojevalec, je napisal, da je dnevno priplulo stotine ladij, vsak teden pa tudi 2000 vozov. Portugalske ladje, polne paprike in cimeta, so raztovorjale tovor. Po Lucu-Normandu Tellierju "»je pristanišče Antwerpen prineslo španski kroni sedemkrat več prihodkov kot španske kolonije v Ameriki"«.
[[File:Wolf-Dietrich-Klebeband Städtebilder G 111 III.jpg|thumb|left|Padec Antwerpna leta 1576, ko je umrlo 7000 ljudi]]
 
Antwerpen je bil prvo mesto, ki je gostilo svetovno prvenstvo v gimnastiki leta 1903. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto postalo obrambna točka belgijske vojske po porazu v [[Liège|Liègu]]. Obleganje Antwerpna je trajalo 11 dni in je po težkih bojih nemške vojske padlo, Belgijci pa so morali oditi na zahod. Antwerpen je ostal pod nemško zasedbo do premirja.
 
Antwerpen je gostil [[poletne olimpijske igre 1920]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto zaradi pristanišča pomemben strateški cilj. Nemčija ga je zasedla maja 1940 in ga je 4. septembra 1944 osvobodila britanska 11. oklepna divizija. Nato so Nemci poskušali uničiti pristanišče Antwerpen, ki so ga zavezniki uporabili za pripravo materiala na kopnem. Izpuščenih je bilo tisoče izstrelkov [[Rheinbote|rheinbotov]], izstrelkov [[V-1 (leteča bomba)|V-1]] in [[V-2 (raketa)|V-2]], kar je povzročilo hude poškodbe mesta, vendar ni uspelo uničiti pristanišča zaradi slabe natančnosti. Po vojni je Antwerpen, ki je pred vojno že imel precej judovskega prebivalstva, ponovno postal pomembno evropsko središče ortodoksnega [[Haredi|haredskega]] judovstva (in zlasti [[Hasidijski Judje|hasidijskega judovstva]]).
 
Desetletni načrt za pristanišče Antwerpen (1956–1965) je razširil in posodobil infrastrukturo pristanišča z državnimi sredstvi za gradnjo vrste pristaniških kanalov. Širši cilj je bil olajšati rast severovzhodne metropolitanske regije Antwerpen, ki je privabila novo industrijo, ki temelji na prilagodljivem in strateškem izvajanju projekta kot koprodukcija med različnimi organi in zasebnimi strankami. Načrtu je uspelo razširiti linearno postavitev vzdolž reke Šelde s povezovanjem novih satelitskih skupnosti v glavni trak. <ref>Michael Ryckewaert, ''Planning Perspectives,'' July 2010, Vol. 25 Issue 3, pp 303–322,</ref>
* [[Kmečki stolp (Boerentoren)]] ali ''KBC Tower'' ali ''Torengebouw van Antwerpen'', 26-nadstropna zgradba, zgrajena leta 1932, je najstarejši nebotičnik v Evropi, <ref>[http://www.emporis.com/en/wm/bu/?id=108999 Emporis]. Retrieved 23 October 2006.</ref> najvišja stavba v Antwerpnu in druga najvišja zgradba za [[Stolnica naše Gospe, Antwerpen|stolnico naše Gospe]]. Stavbo so oblikovali Emiel van Averbeke, R. Van Hoenacker in Jos Smolderen. <ref>{{Cite web|url=http://www.skyscrapercenter.com/building/kbc-tower/5086|title=KBC Tower - The Skyscraper Center| website=www.skyscrapercenter.com|access-date=2016-10-24}}</ref>
* Kraljevi muzej lepih umetnosti.
* [[Rubensova hiša]] (''Rubenshuis'') je nekdanji dom in [[Peter Paul Rubens|Rubensov]] atelje (1577–1640) v Antwerpnu. Zdaj je muzej.
* Rockoxova hiša je nekdanja rezidenca Nicolaasa II. Rockoxa, župana Antwerpna iz 17. stoletja.
* Menjalnica ali borza. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1872.
* Sodišče so oblikovali Richard Rogers, Arup in Studio VK. Aprila 2006 ga je odprl kralj Albert II. Je nasprotje težke temne stavbe, ki jo je oblikoval Joseph Poelaert in prevladuje na obzorju Bruslja. Sodne dvorane so na vrhu šestih prstov, ki žarijo iz zračne osrednje dvorane in so obkrožene s konicami, ki zagotavljajo severno svetlobo in spominjajo na stare sušilnice ali jadra [[barža|barž]] na bližnji reki Šeldi. Zgrajena je na tam, kje je bičabila včasih stara postaja Jug (Zuid) na koncu veličastnega 1,5 km dolgega razgleda na južnem koncu ceste Amerikalei. Cesta izgine v podvozu pod ovalnimi Bolivarplaatsi in se priključi avtocestnemu obroču. To omogoča pešcem, kolesarjem ali tramvajem miren dostop. Najvišje "jadro" stavbe je visoko 51 m in ima površino 77.000 m², stalo je 130 milijonov evrov.
* Zurenborg, soseska iz 19. stoletja v slogu zlatih[[belle časovépoque]] je na meji Antwerpna in Berchema z mnogimi arhitekturnimi elementi [[art nouveau]]ja. Območje velja za eno najizvirnejših mestnih širitvenih območij zlatih časov (belle epoqueépoque) v Evropi.
* Muzej ob reki (aan de Stroom ) je največji muzej o zgodovini mesta.
* [[Botanični vrt]] v Antwerpnu iz leta 1825 je v središču mesta na Leopoldovi cesti in pokriva površino skoraj 1 hektarja.
24.396

urejanj