Antwerpen: Razlika med redakcijama

}}

 

 

'''Antwerpen''' (nizozemsko ''Antwerpen'', francosko ''Anvers'') je flamsko mesto v [[Belgija|Belgiji]] in je glavno mesto province Antwerpen v regiji [[Flandrija]]. S 520.504 prebivalci <ref name="BelMun2014">[http://statbel.fgov.be/nl/modules/publications/statistiques/bevolking/bevolking_-_cijfers_bevolking_2010_-_2012.jsp Statistics Belgium; ''Loop van de bevolking per gemeente'' ('''excel-file''')] Population of all municipalities in Belgium, as of 1 January 2017. Retrieved on 1 November 2017.</ref>, je najgosteje naseljeno mesto v Belgiji. Njegovo [[metropolitansko območje]] ima okrog 1.200.000 ljudi, kar pomeni, da je po velikosti takoj za Brusljem.

Antwerpen leži ob reki [[Šelda|Šeldi]], ki ga s [[Severno morje|Severnim morjem]] povezuje [[estuarij]] Zahodne Šelde. Je približno 40 km severno od Bruslja in približno 15 km od nizozemske meje. Pristanišče je po velikosti med prvimi 20 na svetu in drugo v Evropi <ref>http://www.portofantwerp.com/sites/portofantwerp/files/Annual%20Report%202014_EN.pdf Page 14</ref>. Ima tudi najstarejšo [[borza|borzno]] stavbo na svetu, prvič zgrajeno leta 1531, ponovno leta 1872, od leta 1997 pa je opuščena. <ref>{{cite web|url=http://www.barcroft.tv/antwerp-stock-exchange-building-belgium-europe-brussels|title=A look inside one of the world's oldest stock exchange buildings|website=Barcroft TV}}</ref>

 

 

== Zgodovina ==

=== Izvor imena ===

 

 

John Lothrop Motley trdi, tako kot tudi veliko nizozemskih etimologov in zgodovinarjev, da ime Antwerp izhaja iz ''anda'' in ''werpum'' [16], kar naj bi dalo ''an 't werf'' (na pristanišču). ''Aan 't werp'' (na zavoju) je tudi mogoče. Ta ''warp'' je umetni hrib ali rečni breg, ki je dovolj visok, da ostane suh pri visoki vodi. Druga beseda za ''werp'' je ''pol'' kot [[polder]] (suha površina, ki je plima ni preplavila).

 

 

=== Pred letom 1500 ===

[[Merovingi|Merovinški]] Antwerpen je v 7. stoletju evangeliziral sveti Amand. Konec 10. stoletja je Šelda postala meja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 980 je postal mejna grofija z [[grofija Flandrija|grofijo Flandrijo]], ki jo je ustanovil nemški cesar [[Oton II.]]

 

 

=== 16. stoletje ===

Po zamuljenju Zwina (Zwin je naravni rezervat na obali Severnega morja na belgijsko-nizozemski meji. Sestavljen je iz vhodnega območja nekdanjega plimskega vhoda, ki je v srednjem veku povezoval Severno morje s pristanišči Sluis in Brugge v notranjosti) in posledičnem nazadovanju [[Brugge|Bruggea]] je mesto Antwerpen, del vojvodine Brabant, postalo pomembnejše. Konec 15. stoletja so bile tuje trgovske hiše premeščene iz Bruggea v Antwerpen, zgradba, dodeljena angleškemu narodu, je posebej omenjena leta 1510. Antwerpen je postal glavno mesto sladkorja v Evropi, ki je uvažal surovino iz portugalskih in španskih nasadov. Mesto je do leta 1550 pritegnilo italijanske in nemške rafinerije sladkorja, njihov prefinjeni izdelek pa so pošiljali v Nemčijo, zlasti v [[Köln]] <ref>Donald J. Harreld, "Atlantic Sugar and Antwerp's Trade with Germany in the Sixteenth Century," ''Journal of Early Modern History'', 2003, Vol. 7 Issue 1/2, pp 148–163</ref>. Posojevalci denarja in financerji so razvili velik posel po vsej Evropi, tudi z angleško vlado v letih od 1544 do 1574. Londonski bankirji so bili premajhni, da bi delali v takem obsegu, Antwerpen pa je imel zelo učinkovito borzo, ki je sama privlačila bogate bankirje iz vse Evrope. Po 1570-ih se je mestno bančno poslovanje zmanjšalo: Anglija se je leta 1574 nehala zadolževati v Antwerpnu. <ref>R. B. Ouithwaite, "The Trials of Foreign Borrowing: the English Crown and the Antwerp Money Market in the Mid-Sixteenth Century," ''Economic History Review'', August 1966, Vol. 19 Issue 2, pp 289–305 [https://www.jstor.org/stable/2592253 in JSTOR]</ref>

 

[[File:Wolf-Dietrich-Klebeband Städtebilder G 111 III.jpg|thumb|left|Padec Antwerpna leta 1576, ko je umrlo 7000 ljudi]]

 

Antwerpen je bil prvo mesto, ki je gostilo svetovno prvenstvo v gimnastiki leta 1903. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto postalo obrambna točka belgijske vojske po porazu v [[Liège|Liègu]]. Obleganje Antwerpna je trajalo 11 dni in je po težkih bojih nemške vojske padlo, Belgijci pa so morali oditi na zahod. Antwerpen je ostal pod nemško zasedbo do premirja.

 

 

Desetletni načrt za pristanišče Antwerpen (1956–1965) je razširil in posodobil infrastrukturo pristanišča z državnimi sredstvi za gradnjo vrste pristaniških kanalov. Širši cilj je bil olajšati rast severovzhodne metropolitanske regije Antwerpen, ki je privabila novo industrijo, ki temelji na prilagodljivem in strateškem izvajanju projekta kot koprodukcija med različnimi organi in zasebnimi strankami. Načrtu je uspelo razširiti linearno postavitev vzdolž reke Šelde s povezovanjem novih satelitskih skupnosti v glavni trak. <ref>Michael Ryckewaert, ''Planning Perspectives,'' July 2010, Vol. 25 Issue 3, pp 303–322,</ref>

* [[Kmečki stolp (Boerentoren)]] ali ''KBC Tower'' ali ''Torengebouw van Antwerpen'', 26-nadstropna zgradba, zgrajena leta 1932, je najstarejši nebotičnik v Evropi, <ref>[http://www.emporis.com/en/wm/bu/?id=108999 Emporis]. Retrieved 23 October 2006.</ref> najvišja stavba v Antwerpnu in druga najvišja zgradba za [[Stolnica naše Gospe, Antwerpen|stolnico naše Gospe]]. Stavbo so oblikovali Emiel van Averbeke, R. Van Hoenacker in Jos Smolderen. <ref>{{Cite web|url=http://www.skyscrapercenter.com/building/kbc-tower/5086|title=KBC Tower - The Skyscraper Center| website=www.skyscrapercenter.com|access-date=2016-10-24}}</ref>

* Kraljevi muzej lepih umetnosti.

* Rockoxova hiša je nekdanja rezidenca Nicolaasa II. Rockoxa, župana Antwerpna iz 17. stoletja.

* Menjalnica ali borza. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1872.

* Muzej ob reki (aan de Stroom ) je največji muzej o zgodovini mesta.

* [[Botanični vrt]] v Antwerpnu iz leta 1825 je v središču mesta na Leopoldovi cesti in pokriva površino skoraj 1 hektarja.