Mednarodna hokejska zveza: razlika med redakcijama

m
pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
({{normativna kontrola}})
m (pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB)
== Zgodovina ==
=== Ustanovitev ===
Idejni »oče« mednarodne hokejske zveze je bil [[francozi|francoski]] [[novinar]] [[Louis Magnus]]. Skupaj z [[delegat]]i iz [[Francija|Francije]], [[Belgija|Belgije]], [[Švica|Švice]] in [[VelikaZdruženo kraljestvo Britanija|Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] so ustanovili ''Ligue Internationale de Hockey sur Glace'' in sestavili [[pravilnik]] igre in tekmovanj. Državne [[reprezentanca|reprezentance]] članic LIHG naj bi se odtlej vsako leto pomerile na [[Evropsko prvenstvo|evropskem prvenstvu]], ki se je prvič odvilo med 10. in 12. januarjem 1910. Na njem je poleg ustanovnih članic (razen Švice, ki se ga ni udeležila), sodelovala še ekipa [[Nemško cesarstvo|Nemčije]].
 
=== Olimpijski šport in svetovna prvenstva ===
Prvič je [[hokej na ledu]] postal [[olimpijski šport]] na [[Poletne olimpijske igre 1920|Poletnih olimpijskih igrah leta 1920]] v [[Antwerpen|Antwerpnu]]. Takrat je bil na tej olimpijadi organiziran turnir hokeja na ledu, v katerem so prvič v [[zgodovina|zgodovini]] obstoja mednarodne hokejske zveze sodelovale tudi države izven Evrope. Na turnirju sta namreč sodelovali reprezentanci [[Kanada|Kanade]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], ki sta med turnirjem tudi uradno postali članici zveze. Na [[kongres]]u zveze v Antwerpnu leta 1923 je zveza sprejela odločitev, da bodo olimpijske igre od leta 1924 štele tudi za [[svetovno prvenstvo]], na katerem je nato zmagala reprezentanca Kanade.
 
Istega leta se je v zvezo, po izključitvi leta 1920, vrnila [[Avstrija]]. Nemčije, ki so jo iz zveze izključili skupaj z Avstrijo, zaradi začetka [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pa tega leta zveza ni sprejela nazaj pod svoje okrilje. V znak protesta je iz zveze leta 1923 izstopila [[Švedska]], ki se je zvezi spet priključila šele ob vrnitvi Nemčije, leta 1925. Leta 1923 so se zvezi pridružile [[Romunija]], [[Španija]] in [[Italija]], leta 1926 [[Poljska]], leta 1927 [[Madžarska]], leta 1928 pa še [[Finska]].
 
Leta 1929 so se na kongresu v [[Budimpešta|Budimpešti]] odločili, da bo od leta 1930 naprej svetovno prvenstvo potekalo vsako leto, znotraj njega pa bi se odvijalo tudi evropsko prvenstvo. Prvo svetovno prvenstvo je sicer doživelo polom, ko se je pred končnico tekmovanja v [[Chamonix]]u, kjer je potekalo, stopil naravni [[led]], na katerem so potekale tekme. Odločilne tekme so zato morali prestaviti na [[Dunaj]] in v [[Berlin]]. Na prvenstvu je zmagala reprezentanca Kanade, ki je pred tem zmagala že na treh prejšnjih prvenstvih in nato zmagala še na dveh naslednjih.
 
Leta 1931 je v zvezo vstopila [[Latvija]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Praga|Pragi]], leta 1933 so tekme prvič v zgodovini potekale na umetno izdelanem ledu, na tem prvenstvu pa je prvič po šestih letih, od kar so svetovna prvenstva obstajala, zmagala reprezentanca ZDA.
 
Leta 1935 sosta v zvezo vstopilevstopili [[Nizozemska]] in [[Norveška]], ki sosta nato sodelovalesodelovali tudi leta 1936 na olimpijskem turnirju, ko je na njem nastopilo rekordnih 15 ekip, presenetljiva zmagovalkapresenetljivo pa je postalazmagalo [[VelikaZdruženo kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Britanijakraljestvo]]. Na isti olimpijadi so sprejeli odločitev, da bodo odtlej svetovna prvenstva potekala le še na umetnem ledu. Novost je bila tudi odločitev, da se bodo evropska prvenstva nadaljevala vsako leto in bodo štela za svetovno prvenstvo le, če bo na njih sodelovala vsaj ena neevropska reprezentanca. Olimpijski turnirji naj bi ostali hkrati tudi svetovna prvenstva.
 
Leta 1937 se je zvezi pridružila [[Estonija]] in do danes edina [[Afrika|afriška]] država, [[Južnoafriška republika]], naslednje leto pa jima je sledila [[Litva]] in leto kasneje [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]. Zaradi odločitve o svetovnih prvenstvih samo znotraj olimpijskih iger je bilo zadnje prvenstvo odigrano leta 1936, nato pa do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] svetovnih prvenstev ni bilo.
 
Naslednji kongres članov LIHG je bil 27. aprila 1946 v [[Bruselj|Bruslju]]. Na kongresu so iz zveze izključili Nemčijo in [[Japonska|Japonsko]] (Avstrija je status članice izgubila že po spojitvi z Nemčijo, leta 1939 in je postala članica spet šele po tem, ko so državo spet uradno priznali), članstvo pa so, zaradi sovjetske aneksije, odvzeli tudi vsem trem [[Baltske države|Baltskim državam]]. Na kongresu so sprejeli eno novo članico, [[Danska|Dansko]].
 
=== Prevlada SZ v svetovnem hokeju ===
Že na prvem turnirju, ki se ga je udeležila reprezentanca Sovjetske zveze, leta 1954 v [[Stockholm]]u je ta reprezentanca postala nov svetovni prvak. Leta 1956 je bila v zvezo sprejeta še [[Nemška demokratična republika]], tako, da je zveza dobrih deset let štela 25 članic. SZ je bila od leta 1963 do 1991 daleč najuspešnejša ekipa, saj je prav vsakič stala na stopničkah, zmago pa je tekmecem vsega skupaj prepustila le šestkrat.
 
=== Delitev ===
Po svetovnem prvenstvu leta 1961 se je zveza odločila za delitev na več skupin, glede na kakovost ekip. Ustanovila je skupine A, B in C, tako da so bila v skupini A najboljša moštva, v skupini C pa najslabša. Po vsakem svetovnem prvenstu bi najslabši iz višje skupine padel v nižjo, najboljši iz nižje pa v višjo. Leta 1987 so zaradi širitve zveze, dodali skupinam še skupino D in taka rezdelitev ostaja do danes.
 
Nova širitev zveze se je sicer zgodila šele leta 1963, ko je vanjo vstopila [[Ljudska republika Kitajska]], leto za njo pa še obe [[Koreja|Koreji]] in [[Bolgarija]].
 
Velika popularnost hokeja na ledu je vodila k širjenju tekmovalnega koledarja. Leta 1965 je nemški delegat dr. [[Günther Sabetzki]] predlaga, da po vzoru [[FIFA|Svetovne nogometne]] in [[Svetovna rokometna zveza|Svetovne rokometne zveze]] tudi v hokeju organizirajo še evropski pokal pokalnih zmagovalcev. Ideja je bila podprta, vendar pa se tovrstna tekmovanja med publiko niso preveč priljubila.
 
=== Obdobje »Sabetzki« ===
Tudi [[slovaška]] in [[Češka]] sta od leta 1992 samostojni članici IIHF.
 
Ostale članice, ki so se zvezi pridružile pred kratkim so: [[Grčija]] (1987), [[Islandija]] (1992), [[Andora]] (1995), [[Irska]] (1997), [[Brazilija]] (1984), [[Mehika]] (1985), [[Kuvajt]] (1986), [[Izrael]] (1991), [[Turčija]] (1991), [[Tajvan]] (1983), [[Hongkong]] (1983), [[Tajska]] (1989), [[Indija]] (1989), [[Singapur]] (1996). [[Argentina]] in [[Namibija]] sta se zvezi pridružili leta 1998, Makedonija in [[Lihtenštajn]] leta 2003, zadnja pridružena članica pa je postal [[Macau]], leta 2006.
 
== Dosedanji predsedniki ==
* [[Alpska liga]]
* [[Mednarodna hokejska liga]]
 
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Hokej na ledu]]
[[Kategorija:Mednarodne nevladne organizacije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1908]]
{{normativna kontrola}}