Antwerpen: Razlika med redakcijama

|image_caption = Zgoraj: ''stolnica Naše gospe'' in reka Šelda, <br>spodaj: pogled na centersredišče mesta iz muzejaMuzeja ob reki (aan de Stroom)

|blank_emblem_type = EmblemGrb

|map_caption = občinaObčina Antwerpen v provinci Antwerpen

|subdivision_type1 = regijaRegija

|subdivision_type2 = provincaProvinca

[[File:Grote Markt (Antwerpen).jpg|thumb|250px||''GroteGlavni Markt''trg]]

'''Antwerpen''' (nizozemsko ''Antwerpen'', francosko: ''Anvers'') je flamsko mesto v [[Belgija|Belgiji]] in je glavno mesto province Antwerpen v regiji [[Flandrija]]. S 520.504 prebivalci <ref name="BelMun2014">[http://statbel.fgov.be/nl/modules/publications/statistiques/bevolking/bevolking_-_cijfers_bevolking_2010_-_2012.jsp Statistics Belgium; ''Loop van de bevolking per gemeente'' ('''excel-file''')] Population of all municipalities in Belgium, as of 1 January 2017. Retrieved on 1 November 2017.</ref>, je najbolj gostonajgosteje naseljeno mesto v Belgiji. Njegovo [[metropolitansko območje]] ima okrog 1.200.000 ljudi, skar čemerpomeni, da je drugipo velikosti takoj za Brusljem.

Antwerpen stojileži naob reki [[Šelda|šeldiŠeldi]], ki ga s [[Severno morje|Severnim morjem]] povezuje [[estuarij]] Zahodne ŠelfeŠelde. Je približno 40 km severno od Bruslja in približno 15 km od nizozemske meje. Luka AntwerpenPristanišče je po velikosti med prvimi 20 na svetu in drugadrugo v Evropi <ref>http://www.portofantwerp.com/sites/portofantwerp/files/Annual%20Report%202014_EN.pdf Page 14</ref>. Antwerpen imaIma tudi najstarejšo [[borza|borzno]] stavbo na svetu, najprejprvič zgrajeno leta 1531 in, ponovno leta 1872, od leta 1997 pa je opuščena. <ref>{{cite web|url=http://www.barcroft.tv/antwerp-stock-exchange-building-belgium-europe-brussels|title=A look inside one of the world's oldest stock exchange buildings|website=Barcroft TV}}</ref>

AntwerpenDolgo je bilbilo dolgopomembno časagospodarsko pomembnoin kulturno mesto v državah na območju današnjega [[Beneluks]]a, gospodarsko in kulturno, še posebej pred [[Španska furija|špansko furijo]] (1576) v časuob nizozemskeganizozemskem uporauporu. Prebivalci Antwerpna imajo vzdevek ''Sinjorensinjoren'', po španskem ''señor'' ali francoskem ''seigneur'' ('gospod') in se nanaša na španske plemiče, ki so vladali v 17. stoletju. <ref>Geert Cole; Leanne Logan, Belgium & Luxembourg p.218 Lonely Planet Publishing (2007) ISBN 1-74104-237-2</ref> Danes je Antwerpen velikveliko trgovskitrgovsko in kulturnikulturno centersredišče in je drugo najbolj multi-kulturnovečkulturno mesto na svetu (za Amsterdamom) s 170 narodnostmi. <ref>{{cite web|url=https://www.stuff.co.nz/travel/destinations/9416002/Discovering-the-secrets-of-Antwerp|title=Discovering the secrets of Antwerp|website=Stuff}}</ref> Znan je tudi kot "svetovna prestolnica [[diamant]]ov" s svojim velikim okrožjem diamantov <ref>{{cite web|url=http://palife.co.uk/news/jewel-in-the-diamond-capital/|title=Jewel in the diamond capital - PA Life|date=13 July 2017|publisher=}}</ref>. Mesto je gostilo [[Poletne olimpijske igre 1920 |poletne olimpijske igre leta 1920]].

Po ljudskem izročilu, ki ga ob mestni hiši ponazarja kip, je mesto dobilo ime po legendi o velikanu Antigonu, ki je živel blizu reke Šelde. OnOd jetistih, zahtevalki plačiloso odprečkali čolnarjevreko, inje zahteval plačilo. tistimTistim, ki somu ganiso zavrnilihoteli plačati, je odsekal eno od rokroko in jo vrgel v reko. [13] SčasomaVelikana je velikana ubil mladimlad rimski junak po imenu SilviusSilvij Brabo, ki mu je odrezal roko in ga vrgel v reko. Od tod ime Antwerpen: iz nizozemsko ''hand werpen'' ('vreči roko').

Dolgoletna teorija je, da ime izvira iz galsko-rimskega obdobja in izhaja iz latinske besede ''antverpia''., ''Antverpia'' naj biki izhajalaizhaja iz ''Anteante'' (prej) ''Verpiaverpia'' (usedanje, sedimentacija), kar kaže na zemljo, ki se tvorinastane z odlaganjem na notranji strani reke. UpoštevatiReka je potrebno, daŠelda je reka Šelda pred obdobjem med 600 in 750, sledila drugačnemudrugače tokutekla. TaTo je moral približno sovpadatisovpadalo s sedanjim obročem južno od mesta,. inMesto je mesto nastalo v nekdanjem okljuku reke. Vendar pa mnogiMnogi zgodovinarji menijo, da ni verjetno, da bi obstajalobilo velikatakrat že veliko naselje, ki bi se poimenovaloimenovalo 'Antverpia', ampak da je bila bolj nekakšna postaja ob prečkanju reke.

Alfred Michiels je predlagalmenil, da izpeljave, ki temeljijo na ''werpen'', ''Antverpia'', 'na pristanišču' ali 'na zavoju', nimajo zgodovinske podlage v obliki zapisov. Namesto tega opozarja na škofa Dadadelo ''Vita Eligii'' (Življenje sv.svetega Eligija) iz 7. stoletja, ki beležiga je napisal škof Dado, v katerem je zapisana oblikooblika Andoverpis. V njemnjej vidi keltskokeltski porekloizvor, ki označuje »"tiste, ki živijo na obeh bregovih«".

Zgodovinski Antwerpen je domnevno imelizviral izvor viz galsko-rimskemrimskega ''vicusuvicusa'', vasi. Izkopavanja, ki so bila izvedena vna najstarejšem delu blizu Šelde med letoma 1952- in 1961, so dalaodkrila lončarske delce in drobce stekla odiz sredine 2. stoletja do konca 3. stoletja.

[[Merovingi|Merovinški]] Antwerpen je v 7. stoletju evangeliziral sveti Amand. Konec 10. stoletja je Šelda postala meja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 980 je postal mejna grofija z [[grofija Flandrija|grofijo Flandrijo]], ki jo je ustanovil nemški cesar [[Oton II.]].

V 11. stoletju je bil Godfrey[[Godfrej iz BouillonaBouillonski]] že nekaj let znan kot markiz Antwerpna. V 12. stoletju je Norbert iz XantenaKsantena ustanovil komunoobčino svojih [[Premonstratenci |Premontratencevpremonstratencev]] pri samostanu sv.svetega Mihaela v Kaloisu. Antwerpen je bil tudi sedež [[Edvard III. Angleški|Edvarda III.]] med njegovimi zgodnjimi pogajanji z [[Jacob van Artevelde|Jacobom van ArteveldeomArteveldom]], tam se je leta 1338 rodil njegov sin Lionel, vojvoda ClarenceClarenski. <ref name="EB1911">{{EB1911|inline=y|wstitle=Antwerp (city)|display=Antwerp|volume=2|pages=155–156}}</ref>

[[File:Osias Beert the Elder - Dishes with Oysters, Fruit, and Wine - Google Art Project.jpg|thumb|Osias Beert starejši iz Antwerpna, ''jedi z ostrigamiOstrige, sadjemsadje in vinomvino'', c.okoli 1620/1625]]

Po zamuljenju Zwina (''Zwin je naravni rezervat na obali Severnega morja, na belgijsko-nizozemski meji. Sestavljen je iz vhodnega območja nekdanjega plimskega vhoda, ki je v srednjem veku povezoval Severno morje s pristanišči Sluis in Brugge v notranjosti'') in posledičnem nazadovanju [[Brugge|Bruggea]], je mesto Antwerpen, del vojvodine Brabant, postalo pomembnejše. Konec 15. stoletja so bile tuje trgovske hiše premeščene iz BruggaBruggea v Antwerpen, zgradba, dodeljena angleškemu narodu, seje posebej omenjena leta 1510. Antwerpen je postal glavno mesto sladkorja v Evropi, ki je uvažal surovino iz portugalskih in španskih nasadov. Mesto je do leta 1550 pritegnilo italijanske in nemške rafinerije sladkorja, njihov prefinjeni izdelek pa so pošiljali v Nemčijo, zlasti v [[Köln]] <ref>Donald J. Harreld, "Atlantic Sugar and Antwerp's Trade with Germany in the Sixteenth Century," ''Journal of Early Modern History'', 2003, Vol. 7 Issue 1/2, pp 148–163</ref>. Posojevalci denarja in financerji so razvili velik posel po vsej Evropi, vključnotudi z angleško vlado v letih od 1544- do 1574. Londonski bankirji so bili premajhni, da bi delali v takšnemtakem obsegu, Antwerpen pa je imel zelo učinkovito borzo, ki je sama privlačila bogate bankirje iz vse Evrope. Po 1570-ih se je mestno bančno poslovanje zmanjšalo: Anglija se je leta 1574 nehala z zadolževanjemzadolževati v Antwerpnu. <ref>R. B. Ouithwaite, "The Trials of Foreign Borrowing: the English Crown and the Antwerp Money Market in the Mid-Sixteenth Century," ''Economic History Review'', August 1966, Vol. 19 Issue 2, pp 289–305 [https://www.jstor.org/stable/2592253 in JSTOR]</ref>

Fernand Braudel navaja, da je Antwerpen postal »"središče celotnega mednarodnega gospodarstva, nekaj, kar Brugge nikoli ni bil, niti ko je bil na višku«". Antwerpen je bil v tem času najbogatejše mesto v Evropi <ref name="world and its people">{{cite book |last = Dunton |first = Larkin |authorlink = |title = The World and Its People |publisher = Silver, Burdett |series = |year = 1896 |page = 163}}</ref>. Njegova zlata doba je tesno povezana z »obdobjem raziskovanj«. VelikoV tujih trgovcevnjem je prebivalo vveliko mestutujih trgovcev. Francesco Guicciardini, beneški izposojevalec, je izjavilnapisal, da je nadnevno priplulo stotine ladij priplulo na dan, vsak teden pa jetudi vstopilo 2.0002000 vozov. Portugalske ladje, polne paprike in cimeta, so raztovorileraztovorjale tovor. Po LucLucu-NormandNormandu Tellierju »ocenjuje se, da "je pristanišče Antwerpen prineslo španski kroni sedemkrat več prihodkov kot španske kolonije v Ameriki".

[[File:Wolf-Dietrich-Klebeband Städtebilder G 111 III.jpg|thumb|left|Padec Antwerpna leta 1576, ko je umrlo 7.000.7000 ljudi]]

Brez trgovskih ladij na dolge razdalje in pod vodstvom oligarhije bankirskih aristokratov, ki so prepovedali trgovanje, je bilo gospodarstvo Antwerpna pod tujim nadzorom, zaradi česar je bilo mesto bilo zelo svetovljansko, s prodajalci in trgovci iz [[Benetke|Benetk]], [[Dubrovnik|Raguse]]a (latinsko Ragusium), Španije in Portugalske zelo svetovljansko. Vladala je politika tolerancestrpnosti, ki je privabila veliko judovsko skupnost, ki so jo sestavljali migrantiizseljenci iz Španije in Portugalske.

Antwerpen je v svoji zlati dobi doživel tri viške: prvi je temeljil na trgu s poprom, drugi na ameriškem srebru iz Seville (ki se je končal s stečajem Španije leta 1557) in tretji po stabilizacijskiitalijanski pogodbi Cateau-Cambresisvojni leta 1559, ki je temeljilatemeljil na tekstilni industriji. V začetku 16. stoletja je Antwerpen predstavljal
40 % svetovne trgovine <ref name="golden age">Luc-Normand Tellier (2009). "''[https://books.google.com/books?id=cXuCjDbxC1YC&pg=PA308 Urban world history: an economic and geographical perspective]''". PUQ. p.308. ISBN 2-7605-1588-5</ref>. CikliViški, viškov in krizkrize in inflacija življenjskih stroškov je imelo zaso posledicopovzročali krizo manj usposobljenih delavcev. V stoletju po letu 1541 sta se je mestno gospodarstvo in prebivalstvo dramatično zmanjševalozmanjševali, medtem ko je tekmec Amsterdam doživel veliko rast.

[[File:Bonaventura Peeters (I) - View of the Pier of Antwerp from the Vlaams Hoofd.jpg|thumb|left|Pogled na Antwerpenskiantwerpenski pomol izz Vlaamslevega Hoofdabrega reke]]

[[Reformacija]] je avgusta 1566 povzročila izbruh nasilnih neredov, tako kot v drugih delih držav ob Severnem morju. Regentka Margareta, vojvodinja iz Parme, je bila zamenjana, kosaj je naslednje poletje [[Filip II. Španski|Filip II.]] poslal [[Fernando Álvarez de Toledo |vojvodo AlbaAlbo]] na čelu vojske. Ko je leta 1568 izbruhnila [[Nizozemska osamosvojitvena vojna |osemdesetletna vojna]], se je komercialnobilo trgovanje med Antwerpnom in španskim pristaniščem [[Bilbao]] porušiloprekinjeno, inker postaloni nemogočebilo več mogoče. 4. novembra 1576 so španski vojaki rešilioplenili mesto, v tako imenovanem španski furiji: 7.0007000 prebivalcev je bilo mrtvih, 800 hiš požganih in bilo je za več kot 2 milijona funtov škode.

Nato se je leta 1579 mesto pridružilo Utrechtski zvezi in postalo glavno mesto nizozemskega upora. Leta 1585 ga je [[Alessandro Farnese, vojvoda Parmski |Alessandro Farnese]], vojvoda Parme in Piacenze, po dolgem obleganju zajelzavzel in vpo okviruizpolnjenih pogojevpogojih predajeza protestantskimpredajo, državljanomki so jih postavili protestantski državljani, je dobil dve leti zav mestu reševanjereševal zadevzadeve, preden ga je odšel iz mestazapustil. Večina je odšla v Združene[[Republika provinceNizozemska|Republiko Nizozemsko]] na severu in začela se je [[zlata doba Nizozemske]]. Bančništvo v Antwerpnu je bilo več generacij nadzorovano iznadzirala GenoveGenova, Amsterdam pa je postal novinovo trgovskitrgovsko centersredišče.

=== 17. – 19–19. stoletje ===

[[File:Antwerp and the river Scheldt, photochrom.png|thumb|Antwerpen in reka Šelda, fotokrom; 1890–1900]]

[[File:1593 Valckenborch Ansicht von Antwerpen mit zugefrorener Schelde anagoria.JPG|thumb|left|"Antwerpen z zamrznjeno Šeldo" (1590), Lucas van Valckenborch.]]

PrepoznavanjePo priznanju neodvisnosti [[Republika Nizozemska|Združenih provinc]] z Münsterskomünstrsko pogodbo leta 1648 je določilobilo sklenjeno, da je Šeldo treba zapreti za plovbo, kar je uničilo trgovinske dejavnosti v Antwerpnu. Ta oviraTo je ostala v veljaviveljalo do leta 1863, čeprav so se določbe med letoma 1795 do 1814 med francosko vladavino sprostile, in tudi ko je bila Belgija del Kraljevine Združene Nizozemske (1815-18301815–1830). Antwerpen je dosegel najnižjo točko leta 1800, število prebivalcev pa se je umirilo nabilo manj kot 40.000, ko je Napoleon, glede na njegov strateški pomen, dodelil sredstva za povečanje pristanišča z izgradnjogradnjo novega pristanišča (še vedno imenovanose imenuje pristaniščeBonapartejevo Bonapartepristanišče) in dostopdostopom -– zapornice in valobrane ter poglabljanje sistema Šelde, da bi se večje ladje lahko približale Antwerpnu. Napoleon je upal, da bo zse Antwerpenskims pristaniščem v Evropi najboljši, da se bo lahkolažje spopadel s pristaniščem v Londonu in oviral britansko rast. VendarToda papreden je izpeljal načrt, je bil premagan v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]], preden je lahko izpeljal načrt. <ref name="world and its people2">{{cite book |last = Dunton |first = Larkin |authorlink = |title = The World and Its People |publisher = Silver, Burdett |series = |year = 1896 |page = 164}}</ref>

[[File:Antwerp, Belgium, from the left bank of the Scheldt (ca. 1890-1900).jpg|thumb|left|Antwerpen izz levega brega Šelde (c.okoli 1890-19001890–1900)]]

Leta 1830 so mesto zajeli belgijski uporniki, vendar je citadelo še naprej zasedal nizozemski garnizon pod generalom Davidom Hendrikom Chasséjem. NekajMesto časaso je bilo mesto podvrženo občasnemuobčasno bombardiranjubombardirali, kikar je povzročilo veliko škodo, konec leta 1832 pa je citadelo oblegala francoska severna armada pod poveljstvom maršala Gerarda. Med tem napadom je bilo mesto ponovno poškodovano. Decembra 1832 se je Chassé po častni obrambi naredilpredal častnoin predajo,obleganje kiAntwerpna je končalbilo obleganje Antwerpnakončano (1832).

Kasneje v tem stoletju je bil približno 10 km iz središča mesta zgrajen dvojni prstan trdnjave Brialmont, ker je bil Antwerpen pomembnepomemben za preživetje mlade belgijske države. In vV zadnjem desetletju se je Antwerpen predstavil svetu s svetovno razstavo, ki jo je obiskalo 3 milijone ljudi. <ref>{{cite book |last=Pelle |first=Kimberley D |editor1-first=John E |editor1-last=Findling |title= Encyclopedia of World's Fairs and Expositions|publisher= McFarland & Company, Inc|location= |isbn=978-0-7864-3416-9 |page=414}}</ref>

[[File:Willy Stöwer - Antwerpen 1914.JPG|thumb|RezultatPosledice nemškega bombardiranja Antwerpna, oktobra 1914]]

Antwerpen je bil prvo mesto, ki je gostilo svetovno prvenstvo v gimnastiki leta 1903. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je mesto postalo obrambna točka belgijske vojske po porazu v [[Liège|Liègu]]ju. Obleganje Antwerpna je trajalatrajalo 11 dni in je po težkih bojih nemške vojske padlo, Belgijci pa so morali oditi na zahod. Antwerpen je ostal pod nemško okupacijozasedbo do premirja.

Antwerpen je gostil [[poletne olimpijske igre 1920]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto zaradi pristanišča pomemben strateški cilj. Nemčija ga je zasedla maja 1940 in ga je 4. septembra 1944 osvobodila britanska 11. oklepna divizija. Nato so Nemci poskušali uničiti pristanišče Antwerpen, ki so ga zavezniki uporabili za pripravo materiala na kopnem. Izpuščenih je bilo tisoče [[Rheinbote|rheinbotov]], izstrelkov [[V-1 (leteča bomba)|V-1]] in [[V-2 (raketa)|V-2]] izstrelkov, kar je povzročilo hude poškodbe mesta, vendar ni uspelo uničiti pristanišča zaradi slabe natančnosti. Po vojni je Antwerpen, ki je pred vojno že imel precejšnjeprecej židovskojudovskega prebivalstvoprebivalstva, ponovno postal pomembno evropsko središče ortodoksnega [[Haredi|haredskega]] judovstva (in zlasti [[Hasidijski Judje|Hasidijskegahasidijskega judovstva]]).

Desetletni načrt za pristanišče Antwerpen (1956-19651956–1965) je razširil in posodobil infrastrukturo pristanišča z nacionalnimidržavnimi sredstvi za izgradnjogradnjo vrste pristaniških kanalov. Širši cilj je bil olajšati rast severovzhodne metropolitanske regije Antwerpen, ki je privabila novo industrijo, ki temelji na prilagodljivem in strateškem izvajanju projekta kot koprodukcija med različnimi organi in zasebnimi strankami. Načrtu je uspelo razširiti linearno postavitev vzdolž reke Šelde s povezovanjem novih satelitskih skupnosti v glavni trak. <ref>Michael Ryckewaert, ''Planning Perspectives,'' July 2010, Vol. 25 Issue 3, pp 303–322,</ref>

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je Antwerpen svetovni modni center. Poudarjal jePoudarja avantgardo, poskušal je tekmovati z Londonom, Milanom, New Yorkom in Parizom. NastalRazvijajo jeturizem in organiziranimajo turizem inveliko mega-kulturnimegakulturnih dogodkidogodkov. <ref>Javier Gimeno Martínez, "Selling Avant-garde: How Antwerp Became a Fashion Capital (1990–2002)," ''Urban Studies'' November 2007, Vol. 44 Issue 1３, pp 2449–2464</ref>

== Upravna delitevureditev ==

[[File:Antwerpen Districts.png|thumb|OkrožjaAntwerpenska Antwerpna.okrožja]]

Občina obsega mesto Antwerpen in več naselij. Razdeljena je na devet okrožij: Antwerpen, Berchem, Berendrecht-Zandvliet-Lillo, Borgerhout, Deurne, Ekeren, Hoboken, Merksem, Wilrijk.

Leta 1958 so se pri pripravi desetletnega razvojnega načrta za pristanišče Antwerpen občine Berendrecht-Zandvliet-Lillo vključilepriključile vmestnemu mestno ozemljeozemlju in izgubile svojo upravno neodvisnost. Med združitvijo občin iz leta 1983, kis jokatero želi belgijska vlada izvajapoenostaviti kot upravno poenostavitevupravo, so se občine združile občine Berchem, Borgerhout, Deurne, Ekeren, Hoboken, Merksem in Wilrijk. V tistem času je bilo mesto razdeljeno tudi v zgoraj navedena okrožja. Hkrati so okrožja prejela imenovani okrožni svet; pozneje so okrožni sveti postali izvoljeni organi.

[[File:Antwerpen Stadhuis crop2 2006-05-28.jpg|thumb|Antwerpenska mestnaMestna hiša na Glavnem trgu (''Grote Markt'' (Glavni trg).]]

[[File:Guildhouses Antwerp.jpg|thumb|Cehovska hiša iz 16. st. na ''GroteGlavnem Markt''.trgu]]

[[File:Antwerpen kathedraal02.jpg|thumb|Stolnica naše Gospe (''Onze-Lieve-Vrouwekathedraal'') (stolnicaz NašeGlavnega gospe), iz ''Groenplaats'',trga je največja stolnica v Beneluksu, inv vsebujenjej triptihje slikarjaRubensov Rubensa.triptih]]

[[File:Antwerpen-Brabo.JPG|thumb|Kip SilviusaSilvija Braba in velikanske roke]]

V 16. stoletju je Antwerpen popisal bogastvo svojih državljanov ("Antwerpia nummis"). Hiše bogatih trgovcev in proizvajalcev so bile ohranjene po vsem mestu., Vendarvendar pa je ogenj uničil več starih stavb, kot je hiša hanseatskehanzeatske lige v severnem pristanišču leta 1891. VMed časudrugo drugesvetovno svetovne vojnevojno je bilo mesto utrpelo precejšnjoprecej škodopoškodovano zaradi bombardiranja, v zadnjih letih pa so bile nekatere pomembne stavbe porušene zaradi novega razvoja.

* Antwerpenski živalskiŽivalski vrt je bil odprt leta 1843 in je eden najstarejših na svetu.

* [[Antwerpenska mestna hiša|Mestna hiša]] je iz leta 1565 in ima [[zvonik]] v [[renesančna arhitektura|renesančnem]] slogu.

* [[Stolnica Našenaše gospeGospe, Antwerpen|Stolnica Našenaše gospeGospe]] je cerkev, katere gradnja se je začela v 14. stoletju in končala leta 1518. Cerkev ima štiri delaRubensova Rubensadela: ''Snemanje s križa'', ''Dviganje križa'', ''Jezusovo vstajenje'' in ''Marijino vnebovzetje''.

* [[Cerkev svetega Jakoba, Antwerpen|Cerkev sv.svetega Jakoba]], je bolj okrašena od stolnice. VsebujeV njej je veliko znamenitih plemiških grobov, med njimi večji del Rubensove družine.

* Cerkev sv.svetega Pavla ima prekrasno [[barok|baročno]] notranjost. Stoji nekaj sto metrov severno od GroteGlavnega Markttrga.

* Muzej Vleeshuis (Mesarska hiša) je lepa gotska opečnata stavba severozahodno od GroteGlavnega Marktatrga.

* Muzej PlantinPlantinov-MoretusMoretusov tiskarski muzej je v hiši tiskarja Christoffela PlantijnaPlantina in njegovega naslednika Jana Moretusa.

* Cerkev sv.svetega Bonifacija je anglikanska cerkev in sedež severno-zahodnoevropskesevernozahodnoevropske nadškofije.

* [[Boerentoren]] ('Kmečki stolp' (Boerentoren)]] uradnoali ''KBC Tower'' ali ''Torengebouw van Antwerpen'', 26-nadstropna zgradba, zgrajena leta 1932 in, je najstarejši nebotičnik v Evropi., <ref>[http://www.emporis.com/en/wm/bu/?id=108999 Emporis]. Retrieved 23 October 2006.</ref> To je najvišja stavba v Antwerpnu in druga najvišja zgradba za [[Stolnica Našenaše gospeGospe, Antwerpen|stolnico Našenaše gospeGospe]]. Stavbo so oblikovali Emiel van Averbeke, R. Van Hoenacker in Jos Smolderen. <ref>{{Cite web|url=http://www.skyscrapercenter.com/building/kbc-tower/5086|title=KBC Tower - The Skyscraper Center| website=www.skyscrapercenter.com|access-date=2016-10-24}}</ref>

* Kraljevi muzej lepih umetnosti.

* [[RubenshuisRubensova hiša]] je nekdanji dom in [[Peter Paul Rubens|Rubensov]] atelje (1577-16401577–1640) v Antwerpnu. Zdaj je muzej.

* Rockoxova hiša je bivšanekdanja rezidenca Nicolaasa II. Rockoxa, župana Antwerpna iz 17. stoletja.

* Menjalnica ali Borzaborza. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1872.

* Sodišče, ki so ga oblikovali Partnerji Richard Rogers, Arup in Studio VK. StudioAprila in2006 ga je aprila 2006 odprl kralj Albert II. TaJe stavba je antitezanasprotje težke temne stavbe, ki jo je oblikoval Joseph Poelaert in obvladujeprevladuje na obzorjeobzorju Bruslja. Sodne dvorane so vna vrhu šestih prstihprstov, ki izžarevajožarijo iz zračne osrednje dvorane in so obkrožene s konicami, ki zagotavljajo severno svetlobo in spominjajo na stare sušilnice ali jadra [[barža|barž]] na bližnji reki Šeldi. Zgrajena je na mestutam, starekje postajeje Zuidbiča včasih stara postaja Jug ("Jug"Zuid), na koncu veličastneveličastnega 1,5 km dolgedolgega perspektiverazgleda na južnem koncu ceste Amerikalei. Cesta lepo izgine v podvozu pod ovalnimi Bolivarplaatsi in se priključi avtocestnemu obroču. To omogoča miren dostop do površja pešpešcem, s kolesomkolesarjem ali tramvajem miren dostop. Najvišje "jadro" stavbe je visoko 51 m in ima površino 77.000 m2m², stalo je 130 milijonov evrov.

* Zurenborg, soseska iz 19. stoletja v slogu [[Bellezlatih Époque]],časov je na meji Antwerpna in Berchema, z mnogimi arhitekturnimi elementi iz [[Artart Nouveaunouveau]]ja. Območje velja za eno najbolj originalnihnajizvirnejših mestnih širitvenih območij Bellezlatih časov (belle Époqueepoque) v Evropi.

* Muzej ob reki (aan de Stroom ) je največji muzej o zgodovini mesta.

* Den Botaniek ali [[botaničniBotanični vrt]] v Antwerpnu, ustanovljeniz leta 1825. Nahaja seje v središču mesta na LeopoldstraatLeopoldovi cesti in pokriva površino skoraj 1 hektarhektarja.

== FortifikacijaUtrdbe ==

[[File:Zicht op het Delwaidedok.jpg|thumb|Delwaidedok, terminal v antwerpenskem pristanišču.]]

Po podatkih ameriškega združenja pristaniških oblasti (''American Association of Port Authorities -– AAPA'') je bilo pristanišče v Antwerpnu v letuleta 2005 sedemnajsto17. največje (po tonah) pristanišče na svetu in drugo za [[Rotterdam]]om v Evropi. PomembnoV njem je, da obravnavatreba velikeobvladati količineveliko ekonomskokoličino privlačnega splošnega in projektnega tovora ter razsutirazsutega tovortovoram. Antwerpenski pomoli s petimi naftnimi rafinerijami so sedež ogromne koncentracije petrokemične industrije, in sicertudi drugega petrokemijskega grozda v Houstonu v Teksasu. ProizvodnjaPridobivanje električne energije je tudi pomembna dejavnost s štirimi jedrskimi elektrarnami v Doelu, konvencionalno elektrarno v Kallu, pa tudi nekaj manjšihmanjšimi obratov kombiniranega ciklaobrati. V severnem delu pristaniške cone je vetrna elektrarna. ObstajajoImajo že načrtinačrte za razširitev v obdobju 2014-20202014–2020 <ref name="sustainableportofantwerp">{{cite web|url=http://www.sustainableportofantwerp.com/en/content/people/wind-farm|archive-url=https://web.archive.org/web/20140430023952/http://www.sustainableportofantwerp.com/en/content/people/wind-farm |archive-date=2014-04-30 |dead-url=yes|title=Wind farm &#124; Sustainable Port of Antwerp|accessdate=2 August 2015}}</ref>. Stari belgijski pristani iz ''modrega'' naravnega kamna, ki mejijo na Šeldo na razdalji 5,6 km severno in južno od mestnega središča, so ohranjeni zaradi svoje sentimentalne vrednosti in se uporabljajo predvsem za potniške ladje in kratke ladijske prevoze.

Druga odlična gospodarska panoga v Antwerpnu je trgovina z [[diamant]]i, ki poteka v glavnem znotraj [[Antwerpensko okrožje diamantov|okrožja diamantov]]. Mesto ima štiri diamantne borze: Diamond Club v Antwerpnu, Beurs voor Diamanthandel, Antwerpsche Diamantkring in Vrije Diamanthandel. <ref name="awdc">{{cite web|url=https://www.awdc.be/en/industry |title=The industry &#124; Antwerp World Diamond Centre |publisher=awdc.be |accessdate=2 August 2015 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150626114400/https://www.awdc.be/en/industry |archivedate=26 June 2015 }}</ref> Po drugi svetovni vojni so družine velike Hasidskehasidske judovske skupnosti obvladovale antwerpensko industrijo trgovanja z diamanti, v zadnjih dveh desetletjih pa postajajo indijski <ref name="Stefangeens.com">{{cite web|url=http://www.stefangeens.com/wsj.html |title=WSJ: Indians Unseat Antwerp's Jews As the Biggest Diamond Traders |publisher=Stefangeens.com |date=27 May 2003 |accessdate=15 September 2011}}</ref> in maronitski kristjani iz Libanona in Armenije kot trgovci vedno bolj pomembnipomembnejši. Antwerpenski svetovni diamantni center, naslednik Hoge Raad voor Diamant, igra pomembno vlogo pri določanju standardov, ki urejajo poklicno etiko, usposabljanje in spodbujanje interesov AntwerpaAntwerpna kot glavnega mesta industrije diamantov.

Antwerpenski umetniški ugled v 17. stoletju je temeljil na njegovi slikarski šoli, z znanimi predstavniki, med njimi Rubens, Van Dyck, Jordaens, oba Teniersa in mnogi drugi.

Neformalno, večinaVečina AntwerpencevAntwerpenčanov vsak dan govorijogovori anteerpenščinoantwerpščino, narečje, ki gaje nizozemskis govorcisvojo poznajoznačilno kotizgovarjavo drugačnegasamoglasnikov drugačno od drugih brabantskih narečij s svojo značilno izgovorjavo samoglasnikov. Gledališče ''Echt Antwaarps'' ('Pravo antwerpensko gledališče') ima predstave v narečju.

=== Lokalni proizvodiizdelki ===

Antwerpen je znan po svojih lokalnih izdelkih. Avgusta vsako leto poteka Bollekesfeest. To je razstava domačih izdelkov, kot jeso Bollekebolleke, jantarnorumenkastorjavo pivo iz pivovarne De Koninck. Sokovi iz Mokatina, kimokatinske jihslaščice je pripravildružbe Confiserie Roodthooft, Elixir D'Anvers, lokalno izdelan liker, lokalno pražena kava izdružbe Koffie Verheyen, sladkor izdružbe Candico, soljene sledislaniki Poolster in konjsko meso Equinox, so drugisame primerilokalne lokalnih specialitetspecialitete. EdenZelo od najbolj znanih izdelkov mestaznani so njegovi piškoti, ''Antwerpen Handjes''. Običajno so narejeni iz testa z mandlji ali mlečno čokolado, simbolizirajoso blagovnosimbol znamkoblagovne znamke in folklorofolklore Antwerpna. Lokalne izdelke zastopa neprofitnanedobičkonosna organizacija, Streekproducten Provincie Antwerpen.

V Antwerpnu imajo sedež številni krščanski misijoni za pomorščake, predvsem na Italiëlei.. Ti so, Misijon pomorščakov, Britansko in mednarodno mornarsko društvo, Finski pomorski misijon, Norveški Sjømannskirken in Apostleship of the Sea. Imajo kavarne, organizirajo kulturne in družabne dejavnosti ter verske obrede.