Redakcija: 09:26, 2. maj 2018 uredi Anja Antloga (pogovor \| prispevki) 314 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:43, 2. maj 2018 uredi razveljavi Anja Antloga (pogovor \| prispevki) 314 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 22: == Podaljševanje osnove pri posameznih sklanjatvah == ~~'''~~=== 1. MOŠKA SKLANJATEV~~'''~~ === ==== 1. DALJŠANJE OSNOVE Z –J: ==== � Pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na govorjeni samoglasnik '''–i/-í, -u/-ú, -á, -ó, -é''' ali (pogosto) na '''–r''', v sklonih z '''neničto končnico''' osnovo podaljšujejo z '''–j''': komite komitej-a, Kette Kettej-a, bife bifej-a, gospodar gospodarj-a, emu emuja � Čisto osamljen je dež dežj-a � Od besed, ki se jim osnova v imenovalniku ednine lončuje na –r poznajo podaljšavo z –j-:▼ � vse večzložne osnove; izjema so ničte izpeljanke iz glagolov (izvir – izvira); besede z▼ ▲� Od besed, ki se jim osnova v imenovalniku ednine ~~lončuje~~končuje na '''–r''' poznajo podaljšavo z –j-: ▲� vse večzložne osnove; izjema so ničte izpeljanke iz glagolov (izvir – izvira); besede z neobstojnim samoglasnikom v osnovi (veter – vetra); redke posamezne besede (šotor, lovor, biser, večer, govor); nekaj prevzetih (lastnih) imen: empir, satir, velar, barbar, Tatar, Madžar � od '''enozložnih''' osnov podaljšujejo osnovo z –j- le: car, far, star (stara), jur▼ 25 � dvojnično: včasih sta mogoči podaljšana in nepodaljšana osnova (prvo je boljše): eksterier,▼ ▲� od enozložnih osnov podaljšujejo osnovo z –j- le: car, far, star (stara), jur ▲� dvojnično: včasih sta mogoči podaljšana in nepodaljšana osnova (prvo je boljše): eksterier, Kvarner, resor, semafor, Salvador, senjor, fosfor, okvir, Shakespeare � pri '''lastnih''' imenih: besede, ki kot občno ime osnove ne podaljšujejo, ta '''–j-''' vendarle dobijo, če so lastna imena: sever-a Sever-ja, požar-a Požar-ja ==== 2. DALJŠANJE S –T: ==== � domači samostalniki na '''-e''' osnovo: ôče očét-a, Tone Tonet-a, France Francet-a. Ta -e je priponsko obrazilo. ==== 3. DALJŠANJE Z –N: ==== � lastna imena na '''-me''', ki so hkrati '''občna''': Séme Sémen-a � tako še pogovorno Francelj Franceljn-a in tudi knjižno nagelj nageljn-a▼ 4. DALJŠANJE Z-OV:▼ ▲� tako še pogovorno Francelj '''Franceljn-a''' in tudi knjižno nagelj '''nageljn-a''' � mnogi v imenovalniku ednine enozložni samostalniki v množini in dvojini osnovo podaljšujejo z –▼ ▲==== 4. DALJŠANJE Z-OV: ==== ov-: grad gradov-i, cvet cvetov-i, prag pragov-i, dar darov-i▼ ▲� mnogi v imenovalniku ednine '''enozložni''' samostalniki v '''množini in dvojini''' osnovo podaljšujejo z – � samostalnikov, ki osnovo podaljšujejo z –ôv-, je čez 80, vsi, razen besede vetrovi, so tudi v▼ ▲'''ov-''': grad gradov-i, cvet cvetov-i, prag pragov-i, dar darov-i imenovalniku ednine enozložne osnove▼ � podaljška z -ov- nimajo osnove, ki se končujejo na c j č ž š▼ ▲� samostalnikov, ki osnovo podaljšujejo z –ôv-, je čez 80, vsi, razen besede vetrovi, so tudi v 1. ŽENSKA SKLANJATEV▼ ▲imenovalniku ednine '''enozložne''' osnove � Samostalniki, ki se jim (pisna) osnova končuje na samoglasnik, se v rodilniku množine▼ podaljšujejo z -j: alinea alinej, oboa oboj▼ ▲� podaljška z -ov- nimajo osnove, ki se končujejo na c j č ž š � Od rodilnika ednine dalje premenjujejo osnovo nekatera grška in latinska imena: Juno Junone,▼ ▲=== 1. ŽENSKA SKLANJATEV === ▲� Samostalniki, ki se jim (pisna) osnova končuje na '''samoglasnik''', se v rodilniku množine ▲podaljšujejo z '''-j''': alinea alinej, oboa oboj ▲� Od rodilnika ednine dalje premenjujejo osnovo nekatera '''grška in latinska imena''': Juno Junone, Artemis Artemide, Palas Palade === 2. ŽENSKA SKLANJATEV === � Samostalniki, katerih osnova se razen v im./tož. ed- končuje na '''nezvočnik in zvočnik''' imajo v or. vseh števil in v daj. dv. namesto končnic -jo, -ma, -mi, končnice '''-ijo, -ima, -imi''': boleznijo, boleznima, boleznimi, misel, pesem,. === 1. SREDNJA SKLANJATEV === � Samostalniki, ki imajo v imenovalniku ednine končnico '''-Ø''' osnovo podaljšujejo s '''-t, -n ali -s''': dekle dekleta, vreme vremena, telo telesa. Tisti, ki podaljšujejo osnovo s '''-t-''' označujejo '''mlada, majhna,''' nebogljena bitja ali predmete: tele, niče, otroče, žrebe, dete, pišče. � Samostalniki, ki podaljšujejo osnovo z '''-n-''' imajo v imenovalniku ednine pred končnim samoglasnikom '''-e''' glas '''m''': vreme, sleme, breme, rame, seme, teme. � Samostalniki, ki podaljšujejo osnovo s -s- premenjujejo navadno tudi samoglasnik na koncu im.▼ ▲� Samostalniki, ki podaljšujejo osnovo s '''-s-''' '''premenjujejo''' navadno tudi samoglasnik na koncu im. osnove: telo telesa, črevo črevesa, drevo drevesa, slovo slovesa � *Če se osnova samostalnikov končuje na '''nezvočnik + zvočnik''' ali na '''rj, vj,''' se v rodilniku '''množine/dvojine''' pred drugi zvočnik vriva '''polglasnik''', pred '''-j pa -i''': kraljestvo kraljestev, stegno stegen, jetra jeter, sedlo sedel, obzidje obzidij, morje morij, gorovje gorovij. Skupna imena na -je▼ stegen, jetra jeter, sedlo sedel, in s koncem podstave na n (osten-je), sklop nj prav tako razbijajo z i: ostenij. Tudi večina besed▼ na -lje ima v rod. mn. premeno -lij: naselje naselij. Pri besedah dno in tla se v rod. mn. in dv.▼ ▲~~stegen, jetra jeter, sedlo sedel,~~ obzidje obzidij, morje morij, gorovje gorovij. ~~Skupna imena na -je~~ vriva a: dan tal▼ Skupna imena na '''-je''' ▲in s koncem podstave na '''n''' (osten-je), sklop nj prav tako razbijajo z '''i''': ostenij. ~~Tudi večina besed~~ Tudi večina besed ▲na '''-lje''' ima v rod. mn. premeno '''-lij''': naselje naselij. ~~Pri besedah dno in tla se v rod. mn. in dv.~~ Pri besedah '''dno in tla''' se v rod. mn. in dv. ▲vriva '''a''': dan tal == Sklici==

Sklanjatev: Razlika med redakcijama