Sklanjatev: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 20:
* [[tretja srednja sklanjatev]] (''tri'', npr. v ''tri deljeno s pet'')
* [[četrta srednja sklanjatev]] (''Krško, -ega'')
== Podaljševanje osnove pri posameznih sklanjatvah ==
'''1. MOŠKA SKLANJATEV'''
=== 1. DALJŠANJE OSNOVE Z –J: ===
� Pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na govorjeni samoglasnik '''–i/-í, -u/-ú, -á, -ó, -é''' ali
(pogosto) na '''–r''', v sklonih z '''neničto končnico''' osnovo podaljšujejo z '''–j''': komite komitej-a, Kette
Kettej-a, bife bifej-a, gospodar gospodarj-a, emu emuja
� Čisto osamljen je dež dežj-a
� Od besed, ki se jim osnova v imenovalniku ednine lončuje na –r poznajo podaljšavo z –j-:
� vse večzložne osnove; izjema so ničte izpeljanke iz glagolov (izvir – izvira); besede z
neobstojnim samoglasnikom v osnovi (veter – vetra); redke posamezne besede (šotor, lovor,
biser, večer, govor); nekaj prevzetih (lastnih) imen: empir, satir, velar, barbar, Tatar, Madžar
25
� od enozložnih osnov podaljšujejo osnovo z –j- le: car, far, star (stara), jur
� dvojnično: včasih sta mogoči podaljšana in nepodaljšana osnova (prvo je boljše): eksterier,
Kvarner, resor, semafor, Salvador, senjor, fosfor, okvir, Shakespeare
� pri lastnih imenih: besede, ki kot občno ime osnove ne podaljšujejo, ta –j- vendarle dobijo,
če so lastna imena: sever-a Sever-ja, požar-a Požar-ja
2. DALJŠANJE S –T:
� domači samostalniki na -e osnovo: ôče očét-a, Tone Tonet-a, France Francet-a. Ta -e je priponsko
obrazilo.
3. DALJŠANJE Z –N:
� lastna imena na -me, ki so hkrati občna: Séme Sémen-a
� tako še pogovorno Francelj Franceljn-a in tudi knjižno nagelj nageljn-a
4. DALJŠANJE Z-OV:
� mnogi v imenovalniku ednine enozložni samostalniki v množini in dvojini osnovo podaljšujejo z –
ov-: grad gradov-i, cvet cvetov-i, prag pragov-i, dar darov-i
� samostalnikov, ki osnovo podaljšujejo z –ôv-, je čez 80, vsi, razen besede vetrovi, so tudi v
imenovalniku ednine enozložne osnove
� podaljška z -ov- nimajo osnove, ki se končujejo na c j č ž š
1. ŽENSKA SKLANJATEV
� Samostalniki, ki se jim (pisna) osnova končuje na samoglasnik, se v rodilniku množine
podaljšujejo z -j: alinea alinej, oboa oboj
� Od rodilnika ednine dalje premenjujejo osnovo nekatera grška in latinska imena: Juno Junone,
Artemis Artemide, Palas Palade
2. ŽENSKA SKLANJATEV
� Samostalniki, katerih osnova se razen v im./tož. ed- končuje na nezvočnik in zvočnik imajo v or.
vseh števil in v daj. dv. namesto končnic -jo, -ma, -mi, končnice -ijo, -ima, -imi: boleznijo,
boleznima, boleznimi, misel, pesem,.
1. SREDNJA SKLANJATEV
� Samostalniki, ki imajo v imenovalniku ednine končnico -Ø osnovo podaljšujejo s -t, -n ali -s: dekle
dekleta, vreme vremena, telo telesa. Tisti, ki podaljšujejo osnovo s -t- označujejo mlada, majhna,
nebogljena bitja ali predmete: tele, niče, otroče, žrebe, dete, pišče.
� Samostalniki, ki podaljšujejo osnovo z -n- imajo v imenovalniku ednine pred končnim
samoglasnikom -e glas m: vreme, sleme, breme, rame, seme, teme.
� Samostalniki, ki podaljšujejo osnovo s -s- premenjujejo navadno tudi samoglasnik na koncu im.
osnove: telo telesa, črevo črevesa, drevo drevesa, slovo slovesa
� Če se osnova samostalnikov končuje na nezvočnik + zvočnik ali na rj, vj, se v rodilniku
množine/dvojine pred drugi zvočnik vriva polglasnik, pred -j pa -i: kraljestvo kraljestev, stegno
stegen, jetra jeter, sedlo sedel, obzidje obzidij, morje morij, gorovje gorovij. Skupna imena na -je
in s koncem podstave na n (osten-je), sklop nj prav tako razbijajo z i: ostenij. Tudi večina besed
na -lje ima v rod. mn. premeno -lij: naselje naselij. Pri besedah dno in tla se v rod. mn. in dv.
vriva a: dan tal
== Sklici==
| |||