Šmaver, Trebnje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pos. št. preb. |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 17:
|regija=Jugovzhodna Slovenija
}}
'''Šmaver''' je
[[File:Cerkev sv. Mavricija, Šmaver.jpg|thumb|left|Cerkev sv. Mavricija]]
Cerkev sv. Mavricija (365 m), po kateri je kraj dobil ime, je v pisnih virih prvič omenjena leta 1526. V 17. stoletju je bila cerkev temeljito barokizirana. Romanski ravnostropni ladji so prizidali tristrani prezbiterij na vzhodu in zvonik na zahodu, na južni steni pa so uredili vhod. Zunanjim stenam so dodali stenske poslikave z motivi geometričnih likov na vogalnikih in oknih. Glavni zlati oltar iz leta 1679 je bil obnovljen leta 1874. Južni stranski oltar je iz leta 1696, severni pa iz leta 1795. Zvonik in streho cerkve so obnovili leta 2010, fasado pa z restavratorskimi deli leta 2014.
▲Šmaver je razloženo obcestno naselje med vinogradi in zidanicami vzhodno od [[Dobrnič|Dobrniča]]. Glavnina hiš je sredi pobočja Nove gore k naselju pa pripada tudi zaselek Jurjev Hrib. Na tem območju je zaradi kraškega in strmega reliefa malo njiv, le Reber, Ograje in Gmajne, gozd pokriva vrh Nove gore, dobro pa po celotnem južnem pobočju uspeva sadje in vinska trta. Precej zidanic je preurejenih v počitniška bivališča.
▲Severno od naselja sta cerkvi svete Ane (392 m) in svetega Mavricija po kateri je kraj dobil ime. Cerkev svete Ane stoji vrh razglednega hriba in je enotna stavba iz začetka 18. stoletja, njen glavni oltar pa je bogat in vkomponiran v prostor prezbiterija. Preslikana oltarna podoba svete Ane je delo A. Postla, prav tako pa tudi oba stranska oltarja iz 2. polovice 18. stoletja. V severnem oltarju je podoba svetega Frančiška Ksaverija, v južnem pa podoba svetega Jakoba. Cerkev svetega Mavricija, ki se prvič omenja leta 1526 stoji v bregu, obsega pa pravokotno ladjo ter tristrano zaključen prezbiterij in zvonik, ki je postavljen pred zahodno fasado. V zunanjščini prezbiterija in ladje so ostanki izredno bogate stenske poslikave z motivi geometričnih likov, oltarna oprema pa je iz 17. stoletja.
== Viri ==
| |||