Wilhelm von Tegetthoff: Razlika med redakcijama

Tegetthoff velja za enega najboljših admiralov 19. stoletja, poznan je bil predvsem po svoji inovativni taktiki in odličnem vodenju.

Wilhelm, s polnim imenom Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff, je bil rojen v [[Maribor]]u, na Štajerskem, očetu baronu Carlu von Tegetthoffu, pehotnem [[stotnik|častniku]] in materi Leopoldini, roj. Czermak.

Sprva je za izobrazbo malega Wilhelma skrbel eden od učiteljev deškega vzgajališča 47. pehotnega polka, <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=12}}</ref> po končani normalki je v letih 1837–40 obiskoval mariborsko gimnazijo, v letih 1840–45 pa avstrijsko mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina) v [[Benetke|Benetkah]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=12}}</ref>

Wilhelm je kot mornariški [[častnik]] pod poveljstvom [[viceadmiral]]a [[Hans Birch Dahlerup|Dahlerupa]] sodeloval v avstrijski blokadi [[Benetke|Benetk]] od maja do avgusta 1849. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=19}}</ref> 16. junija 1851 je bil povišan v čin [[poročnik fregate|poročnika fregate]] <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=19}}</ref>, kasneje je napredoval do čina [[poročnik bojne ladje|poročnika linijske ladje]] (16. decembra 1852). <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=19}}</ref> Med [[krimska vojna|krimsko vojno]] je bil poveljnik avstrijskega [[parnik]]a Taurus, zasidranega v pristaniščih ob ustju [[Donava|Donave]]. V letih 1857-58 je skupaj z raziskovalcem [[Theodor von Heuglin|Theodorjem von Heuglinom]] plul po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Adenskem zalivu, <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=21}}</ref> kjer je za Avstrijo raziskoval možnosti za pridobitev [[Kolonija (geografija)|kolonialnih posesti]], v luči skorajšnjega odprtja [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]]. Ko je 20. januarja 1858 obiskal [[Aden]], ga je tam pričakala vest o povišanju v čin [[kapitan korvete|kapitana korvete]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=23}}</ref>

[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] svoj ukaz o takojšnji oborožitvi 30. aprila 1866 razširil tudi na vsa za to primerna plovila. To je dejansko pomenilo mobilizacijo mornarice, ki je bil razglašena naslednji dan. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=43}}</ref> Tudi odločitve o zasedbi poveljniških mest so bile sprejete dokaj pozno, [[kontraadmiral]] Tegetthoff je službeno dolžnost poveljnika jadranskega ladjevja prevzel šele 9. maja 1866. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=43}}</ref> Avstrijsko cesarstvo je šele v juniju 1866 razpolagalo s sedmimi oklepnicami, šestnajstimi ladjami na vijak in sedmimi parniki s pogonom na kolesa <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=44}}</ref> ter s tem za dvakrat zaostajalo za italijansko vojno mornarico. Obrati, v katerih so avstrijska vojaška plovila mrzlično dograjevali, opremljali z zaščitnimi oklepi in jih vsestransko modernizirali, so bili samo v pristaniščih v [[Trst]]u in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=45}}</ref>

Da bi bila mera vseh težav polna, so morali zdravniki Tegetthoffa, ki je bil strastni kadilec, hkrati pa tudi ne ravno kooperativen in ubogljiv pacient, prvič resno obravnavati zaradi rakastih tvorb na njegovi ustnici. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=45}}</ref>

Julija 1866 je celotno italijansko vojno ladjevje pod poveljstvom [[admiral]]a, grofa [[Carlo di Persano|Persana]] odplulo iz [[Ancona|Ancone]], da bi se izkrcalo in zavzelo avstrijsko pomorsko oporišče na [[otok]]u [[Vis]]u. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=57}}</ref>

Skladatelj Philipp H. Poelmahn je napisal tudi Tegetthoffovo koračnico, posvečeno zmagovalcem bitke pri Visu, katere izkupiček od prodaje je bil namenjen mornarjem in častnikom, ranjenim v bitki. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=85}}</ref>

Po zmagi pri Visu je Tegetthoff pozval cesarja Franca Jožefa k priključitvi zaledja [[Dalmacija|dalmatinske]] obale, z namenom, da se zaščiti območje, potrebno za razvoj pomorskih baz. To je bilo dejansko doseženo šele po Tegetthoffovi smrti z zasedbo (1878) in priključitvijo [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] (1908).

Tegetthoff je bil v letih 1866-67 na študijskem potovanju v [[Francija|Franciji]], [[VelikaZdruženo Britanijakraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|VelikiZdruženem Britanijikraljestvu]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=88}}</ref> Med njegovim obiskom industrijske razstave v [[Pariz]]u je bil 1. julija 1867 s depešo pozvan, naj se nemudoma vrne na [[Dunaj]], saj je na dvor prišla vest, da je bil mehiški cesar [[Maksimilijan I. Mehiški]] (brat cesarja Franca Jožefa) po obsodbi na smrt 19. junija 1864 v Queretaru usmrčen. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=89}}</ref>

Zaupana mu je bila tajna naloga pripeljati v Avstrijo truplo pokojnega cesarja, zato je Wilhelm skupaj z bratom Carlom (ki mu je hotel pomagati iz naraščajočih zdravstvenih in finančnih težav) odpotoval v [[Mehika|Mehiko]], kjer so bile razmere po prevzemu oblasti [[Benito Juarez|Benita Juareza]] še zelo negotove. Po dolgotrajnih diplomatskih prizadevanjih je bilo truplo pokojnega cesarja z vojaškim spremstvom le odposlano v Veracruz. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=91}}</ref> Tegetthoff pa si je moral zelo naprezati tudi za izpustitev tistih avstrijskih državljanov, ki so služili pokojnemu cesarju, bili sprva nekateri celo obsojeni na smrt, vendar nato večinoma pomiloščeni in obsojeni na izgon. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=92}}</ref>

18. januarja je na [[Dunaj]]u Tegetthoff vodil svečani sprevod pri pogrebu cesarja Maksimilijana v grobnici Kapucinske cerkve. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=92}}</ref>

Tegetthoff je bil po preoblikovanju avstrijskega cesarstva v dvojno monarhijo 25. februarja 1868, v skladu z voljo dvora, imenovan za vrhovnega poveljnika [[Avstro-ogrska|avstro-ogrske]] vojne mornarice, s tem pa je dobil tudi odločilno besedo pri najpomembnejših odločitvah glede njene organizacije in temeljnih ciljev razvoja. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=94}}</ref> Tegetthoff je bil hkrati imenovan tudi za vodjo mornariške sekcije vojnega ministrstva na Dunaju, katerega naloge (bolj administrativnega značaja) je dotlej opravljal viceadmiral [[Ludwig von Fautz]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=94}}</ref> Kot šef mornariške sekcije vojnega ministrstva si je Tegetthoff prizadeval za moderno in bolj učinkovito upravo njemu zaupanega področja, ki je bilo dejansko povsem ločeno od ostalih vej oboroženih sil, ter za razmejitev različnih strokovnih delovnih področij. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=94}}</ref> Tegetthof se je takoj po prevzemu novih funkcij srečal z birokratskimi in političnimi »mlini na veter«, ki so ga na razne načine ovirali pri velikopoteznem cilju zagotoviti načrtovanih petnajst za boj sposobnih oklepnic ter primerne obalne infrastrukture. Velika nasprotovanja in neuspehe je doživljal tudi v Reichstagu (avstro-ogrskem parlamentu), v katerem so poslanci nasprotovali najetju posebnih, samo za področje mornarice namenjenih [[kredit]]ov. S tem je bila gradnja flote zelo upočasnjena. Petnajst velikih oklepnic, ki jih je predvideval njegov cesarju predloženi načrt iz septembra 1868, habsburška monarhija ni imela niti v letih tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=95}}</ref>

V času svojega poveljevanja si je prizadeval, da bi bila vsa habsburška flota kar najbolje pripravljena na najrazličnejše izzive. Bližajoča se otvoritev [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] je ponovno povečala pomen [[Sredozemlje|sredozemskega morja]]. Leta 1871 je bilo v avstro-ogrski vojni mornarici zgolj 374 častnikov (od tega 58 kadetov). <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=96}}</ref> Mornariška akademija, ki se je v letih 1848-1866 selila med Benetkami, Trstom in Reko, je na [[Reka, Hrvaška|Reki]] dobila nov program, po britanskih zgledih, saj je Tegetthoff od mornariških častnikov pričakoval in zahteval ne samo obvladovanje stroke, ampak tudi splošno široko razgledanost. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=96}}</ref> K temu je pripomogla tudi izobrazba profesorjev, ki so bili na mornariški akademiji po tegetthoffovi prenovi povsem primerljivi s svojimi kolegi v civilnih krogih, in pa napotitev kadetov na obvezna daljša mornariška križarjenja po svetu. V praksi je bil zaključek študija na mornariški akademiji primerljiv s končanim študijem na univerzi. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=97}}</ref> Avstro-Ogrska je v tegetthoffovi dobi začela graditi oklepni fregati SMS Custoza in SMS Erzherzog Albrecht, ki sta bili v službo vključeni 1871 in 1872. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=97}}</ref>

Jeseni 1869 je Tegetthofa doletela velika čast, da je na jahti Greif s cesarjem Francem Jožefom odpotoval v [[Istanbul|Carigrad]] in nato na slovesnosti ob otvoritvi Sueškega prekopa. Glede na to, da so celo zunanji minister Beust, ogrski predsednik vlade grof Gyula Andrassy in trgovinski minister Ignaz von Plener, pluli ločeno po [[Donava|Donavi]] in [[Črno morje|Črnem morju]], je bila to izjemna cesarjeva pozornost. Avstrijska delegacija je po sprejemu pri sultanu odpotovala na obisk [[Sveta dežela|Svete dežele]]. Iz [[Tel Aviv|Jaffe]] so s karavano pripotovali v [[Jeruzalem]] in [[Betlehem]] in se nato vrnili na obalo. Od tam je cesarska jahta v spremstvu oklepnic SMS Erzherzog Ferdinand Max in SMS Habsburg <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=102}}</ref> ki jima je poveljeval kontraadmiral [[Friedrich von Pöck]], odplula proti prekopu. Avstrijska eskadra je 17. novembra v slavnostnem sprevodu v Sueški prekop pri [[Port Said]]u zaplula takoj za francosko jahto Aigle s cesarico Evgenijo na krovu, vse do [[Rdeče morje|Rdečega morja]]. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=102}}</ref>. Delegacija s cesarjem na čelu je obiskala tudi [[Nekropola v Gizi|piramide]], cesarska jahta se je decembra 1869 vrnila v [[Trst]]. Tegetthoff kljub cesarjevi prisrčni zdravici ob plovbi mimo otoka [[Vis]] ni mogel biti brezskrben, saj so ga ob političnih gordijskih vozlih težili tudi osebni zdravstveni problemi.

Že v letu 1870 so se morali zdravniki ponovno ukvarjati s tegetthoffovimi rakastimi tvorbami na ustnici, toda bolezen je kljub terapevtskim posegom vse bolj napredovala in ga slabila. V začetku leta 1871 je imel Tegetthoff vse pogostejše dihalne težave, zaradi katerih je zaprosil za daljši dopust. V nedeljo, 2. aprila 1871, se je kljub povišani temperaturi na [[Dunaj]]u udeležil sprejema pri kneginji Eleonori von Schwarzenberg, vendar se je na njem, zaradi slabega počutja, zadržal le kratek čas. V svoje stanovanje se je močno prehlajen vrnil peš in naslednjega dne obležal. Sprva je odklanjal zdravniško pomoč in jo sprejel šele ob hudih težavah z dihanjem. Že 4. aprila zvečer se je začel njegov poslednji boj, ki ga je nezavesten končal šele čez tri dni, 7. aprila 1871, star komaj triinštirideset let. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=102}}</ref> Tegetthoffov pogreb, ki ga je vodil poreško-puljski škof [[Juraj Dobrila]], je bil 10. aprila 1871 na dunajskem pokopališču Matzleindorf. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=104,105}}</ref> Tegetthoffove posmrtne ostanke so konec oktobra 1872 premestili v družinski grob na pokopališču St. Leonhard v [[Gradec|Gradcu]]. Zanj je do leta 1883 skrbela mati Leopoldina, ki je vanj kmalu za Wilhelmom pokopala sina Albrechta, pozneje pa še sina Carla. <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=106}}</ref>

[[Slika:Ord.MariaTeresa-COM.png|100px|levo|]] [[vojaški red Marije Terezije|poveljniški križec reda Marije Terezije]] <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=81}}</ref>

----Veliki križ cesarskega reda Leopolda 1 stopnje ( Leopold orden - Grosskreuz )[[Slika:Ordine imperiale della corona di ferro, austria.png|100px|levo|]] [[Veliki križ cesarskega reda Železne krone 1 stopnje ( Eisernen krone 1 klasse Grosskreuz|vitez III. stopnje reda železne krone]]

[[Slika:Imperial Order of Our Lady of Guadalupe (Mexico) - ribbon bar.gif|100px|levo|]] [[Cesarski red naše Gospe guadeloupske|veliki križec cesarskega reda naše Gospe guadeloupske]] <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=79}}</ref>

* leta 1871 so Tegetthoffu v čast organizirali [[Avstro-ogrska| avstro-ogrsko]] arktično odpravo z raziskovalno ladjo [[SMS ''Tegetthoff'' (1872) |SMS Tegetthoff]], na kateri so odkrili ter poimenovali [[Dežela Franca Jožefa|Deželo Franca Jožefa]] na [[Arktika|Arktiki]]. Na [[Hall (otok)|otoku Hall]] se eden izmed rtov po njem imenuje Rt Tegetthoff.