Zemeljski plin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB |
|||
Vrstica 10:
Gostota:'''Od 0,6 do 0,8(kg/Sm3)'''
Relativna gostota:'''Od 0,54 Do 0,59(zrak = 1)'''
'''Sm3 = standardni kubični meter (15
Uporablja se za gretje hiš in stanovanj.
Vrstica 19:
Pomembni sestavini sta tudi [[žveplovodik]] in [[ogljikov dioksid]]. Žveplovodik odstranijo s postopkom, imenovanim [[razžveplanje]], ogljikov dioksid pa odstranijo kar v [[zrak]]. Zelo cenjen je zemeljski plin, ki vsebuje večje količine [[helij]]a. Vsebuje ga lahko do 7 odstotkov; ti zemeljski plini predstavljajo glavni vir pridobivanja helija. Redna sestavina zemeljskega plina je tudi [[dušik]], ki znižuje uporabnost plina (nizka [[kurilnost]], tvorjenje [[dušikovi oksidi|dušikovih oksidov]]).
Pred oddajo naravnega zemeljskega plina v omrežje je potrebno odstraniti nekatere sestavine, predvsem višje ogljikovodike, vodo in ponekod tudi žveplo. Višji ogljikovodiki propan in butan se tržijo kot »[[utekočinjeni naftni plin]]« (UNP).
Utekočinjeni naftni plin (UNP), z [[angleščina|angleško]] kratico [[LPG]], je treba razločevati od [[utekočinjeni zemeljski plin|utekočinjenega zemeljskega plina]] (UZP), z angleško kratico [[LNG]].
Vrstica 28:
== Nastanek zemeljskega plina ==
Zemeljski plin nastaja po podobni poti kot nafta in zato ju običajno nahajamo skupaj. Nastaja pod vplivom visokih [[tlak]]ov iz odmrlih [[mikroorganizem|mikroorganizmov]], [[alga|alg]] in [[plankton]]a, ki so se v nekdanjih morjih posedli na [[morsko dno]] in so jih prekrile neprepustne plasti materiala. S pomočjo kemičnih procesov je iz teh organizmov nastal zemeljski plin.
Zemeljski plin so prvič odkrili leta [[1844]] na območju [[dunaj]]skega kolodvora ''Wiener Ostbahnhoff''.
Vrstica 34:
== Lastnosti ==
Zemeljski plin je nestrupen, vnetljiv, brezbarven plin, ki se vname pri [[temperatura|temperaturi]] okoli 600 °C. Je lažji od zraka. Da zgori 1 m³ zemeljskega plina, je potrebnih 10 m³ zraka. Ker je načeloma brez vonja, mu velikokrat dodajajo majhne količine vonljive snovi, da lažje zaznamo morebitno prisotnost zemeljskega plina v prostoru. Običajno uporabljene vonljive snovi, ki jih dodajajo zemeljskem plinu so [[tioeter|tioetri]] in [[tiol]]i.
Za [[zgorevanje]] so primerne vse sestave zemeljskega plina, vendar morajo biti zgorevalne naprave prilagojene. V povezanem plinskem omrežju, kot je sedanje [[evropa|evropsko]], se plin iz različnih virov meša, zato mora biti sestava ustaljena. V [[Slovenija|Sloveniji]] uporabljamo plin z visokim deležem metana (okoli 98 %) in (spodnjo) kurilnostjo okoli 34,1 [[MJ]]/[[standardni kubični meter|Sm<sup>3</sup>]]. Zemeljski plin, ki ga uporabljajo v gospodinjstvih na [[Nizozemska|Nizozemskem]], pa vsebuje 13,5 % dušika (prostorninski oziroma molski delež) in 1 % ogljikovega dioksida. Kurilnost tega plina je 31,9 MJ/Sm<sup>3</sup>. Ta sestava izhaja iz največjega nizozemskega vira, plinskega polja [[Groningen]]. Na Nizozemskem imajo ponekod podvojeno plinsko omrežje, ločeno za [[visokokaloričen|visokokalorični]] plin (iz nekaterih polj in uvoza) in ločeno za nizkokalorični groningenski plin.
== Zanimivosti ==
Največji porabnik zemeljskega plina v svetu so
Za [[Rusija|Rusko Federacijo]] največ zemeljskega plina v Evropi porabijo v
'''Ruska Federacija ima s 44.650 mrd m3''' tudi največje dokazane zaloge zemeljskega plina na svetu. V Evropi ima poleg Ruske Federacije največje zaloge '''Norveška (2.670 mrd m3)'''. Strokovnjaki ocenjujejo, da so svetovne zaloge zemeljskega plina zadostne še za '''80 let porabe'''.▼
▲
== Zelena energija ==
Vrstica 49 ⟶ 51:
* [[Zemeljski plin/Varnostni list|Varnostni list]] za zemeljski plin
* [[Rezerve zemeljskega plina]]
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Energetika]]
Vrstica 54 ⟶ 58:
[[Kategorija:Alkani|*]]
[[Kategorija:Zemeljski plin| *]]
▲{{normativna kontrola}}
| |||