|
|subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name = {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]]
|subdivision_type1 = regijaRegija
|subdivision_name1 = [[Slika:Flag of Flanders.svg|20px|Zastava Flandrije]] Flandrija
|subdivision_type2 = provincaProvinca
|subdivision_name2 = =[[Slika:Oost-vlaanderen.png|20px|]] Vzhodna Flandrija
|subdivision_type3 = okrožjeOkrožje
|subdivision_name3 = Gent
|seat_type =
|area_magnitude =
|area_total_km2 = 156,18
|total_type = regijaRegija
|population_as_of = 1. januar 2016
|population_total = 257.029
}}
'''Gent''' (nizozemsko ''Gent'', francosko ''Gand'', nemško ''Gent'') je [[mesto]] in [[občina]] v regiji [[Flandrija]] v [[Belgija|Belgiji]]. Je, glavno mesto in največje mesto province Vzhodna Flandrija in, za [[Antwerpen|Antwerpnom]] največja občina v Belgiji. Mesto je bilo sprva naselje ob sotočju rek Šelda in Leie, v poznem srednjem veku pa je postalo eno največjih in najbogatejših mest v severni Evropi,. letaLeta 1300 je imelo približno 50.000 prebivalcev. To jeJe pristaniško in univerzitetno mesto.
Občina obsega mesto Gent in okoliške kraje Afsnee, Desteldonk, Drongen, Gentbrugge, Ledeberg, Mariakerke, Mendonk, Oostakker, Sint-Amandsberg, Sint-Denijs-Westrem, Sint-Kruis-Winkel, Wondelgem in Zwijnaarde. Z 240.191 prebivalci v začetku leta 2009<ref name="BelMun2009">[http://statbel.fgov.be/nl/binaries/Pop%20Bevolk%2001012009_tcm325-109882.xls Statistics Belgium; ''Werkelijke bevolking per gemeente op 1 januari 2009'' ('''excel-file''')] Population of all municipalities in Belgium, as of 1 January 2009. Retrieved on 2010-11-28.</ref> je Gent druga največja belgijska občina po številu prebivalcev. [[Metropolitansko območje]] z zunanjimi občinami zajema površino 1205 km² in ima s 1. januarjem 2008 skupno 594.582 prebivalcev, kar ga uvršča med četrto najbolj naseljeno območje v Belgiji.
Desetdnevni glasbeni in gledališki gentski festival (''Gentse Feesten'') je vsako leto in se ga udeleži okoli 1–1,5 milijona obiskovalcev. FestivalZačne se začne v petek pred tretjo nedeljo julijav juliju in traja do vključno četrte nedelje julijav juliju. Zadnji dan (vedno v nedeljo) je znan kot dan praznih denarnic (''de dag van de lege portemonnees'' (dan praznih denarnic), saj so mnogi svoj zadnji peni pustili na festivalu.
== Zgodovina ==
[[File:Ghent, Ferraris Map, 1775.jpg|thumbnail|right|Gent leta 1775]]
Arheološki dokazi kažejo, nada človeškoje prisotnostbil na območju sotočja Šelde in reke Leie, kičlovek segaprisoten dože v [[kamena doba|kamene dobekameni]] in [[železna doba|železneželezni dobedobi]]. <ref name="gent.be-history">{{cite web|title=History of Gent|url=http://www.gent.be/gent/english/history/gesch01.htm|accessdate=5 May 2006|publisher=www.gent.be|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050818043547/http://www.gent.be/gent/english/history/gesch01.htm|archivedate=18 August 2005 }}</ref>
Večina zgodovinarjev meni, da je starejše ime za Gent 'Ganda', izhaja iz keltske besede ''ganda'', kar pomeni sotočje. Drugi viri povezujejo ime z nejasnim božanstvom po imenu Gontia. <ref>Adrian Room, [https://books.google.com/books/about/Placenames_of_the_World.html?id=EdmNngEACAAJ&redir_esc=y ''Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites''], McFarland, 2006, p. 144.</ref>
O rimskem obdobju ni zapisov, vendar arheološke raziskave potrjujejo, da je bila regija Gent naseljena.
Ko so na koncu rimskega ozemlja od koncakonec 4. stoletja naprej in tudi v 5. stoletju prišlina rimsko ozemlje vdrli [[Franki]], so prinesli svoj jezik, keltski in latinski pa staje zamenjala starostara nizozemščinonizozemščina.
=== Srednji vek ===
Okoli leta 650 je sveti Amand v Gentu ustanovil dve [[samostan|opatiji]]: svetega Petra (Blandinium) in samostan svetgasvetega Bava. Mesto je raslo iz več jeder, opatij in trgovskega centra. Okoli leta 800 je [[Ludvik Pobožni]], sin [[Karel Veliki|Karla Velikega]], imenoval Einharda, biografaživljenjepisca Karla Velikega, za opata obeh opatij. V letih 851 in 879 so mesto dvakrat napadli in oropali [[Vikingi]].
Znotraj zaščitenega okrožja Flandrije se je mesto v 11. stoletju okrepilo in uspevalo, tako da je postalo majhna mestna država. Do 13. stoletja je bil Gent največje mesto v Evropi severno od Alp, zasamo [[Pariz]]em je bil večji; bilo je večje od [[Köln]]a ali [[Moskva|Moskve]]. [7] Znotraj mestnega obzidja je živelo do 65.000 ljudi. Zvonik in stolpi [[Stolnica svetega Bava|stolnice svetega Bava]] inter [[Cerkev svetega Nikolaja, Gent |cerkvecerkev svetega Nikolaja]] staso poleg drugih le nekajnekatere visoke primerovstavbe obrisovtega obdobja.
Reke, kina tečejo natem območju, redno poplavljajo. Bogata trava 'meersen'močvirnih travnikov (beseda, povezana z angleško besedo 'meersen'marsh'' – močvirni travniki) je bila idealna za ovce, katerih volno so uporabljali za izdelavo tkanin. V srednjem veku je bil Gent vodilno mesto za tkanje.
IndustrijaPridelava volne, prvotno ustanovljena v [[Brugge|Bruggeu]], je v srednjem veku ustvarila prvo evropsko industrializirano območje v Gentu. Trgovska območja so bila tako zelo razvita, da so morali volno uvažati iz Škotske in Anglije. To je bil eden od razlogov za dober odnos Flandrije s Škotsko in Anglijo. Gent je bil rojstni kraj Johna iz Genta, vojvode Lancasterskega. Trgovanje z Anglijo (vendar ne s Škotsko) je bilo ogroženo med [[stoletna vojna|stoletno vojno]].
=== Zgodnji novi vek ===
Mesto se je okrepilo v 15. stoletju, ko je bila Flandrija združena s sosednjimi provincami pod burgundskimi vojvodami. Visoki davki so povzročili upor in sčasoma bitko pri Gaverukraju Gavere leta 1453, v kateri je GentuGent grozilpremagal porazburgundski zaradivojvoda [[Filip Dobri |Filipa Dobrega]]. V tem času se je središčeSredišče političnega in družbenega dogajanja se je začelo premikati iz Flandrije (Brugge - Gent) v Brabant (Antwerpen - Bruselj), čeprav je Gent še naprej imel pomembno vlogo. Z Bruggeemmestom jeBrugge mestose vodiloje dvaGent uporadvakrat protiuprl [[Maksimilijan I. Habsburški |Maksimilijanu]], prvemu monarhu [[Habsburžani|Habsburžanov]], ki je vladal Flandriji.
[[File:Ghent hist centrum 2.jpg|left|thumb|Zgradbe ob reki Leie v Gentu]]
[[File:Flickr - …trialsanderrors - Justitiepaleis, Ghent, Belgium, ca. 1895.jpg|left|thumb| Sodna palača v Gentu, okoli 1895]]
Leta 1500 je Ivana I. Kastiljska rodila [[Karel V. Habsburški |Karla V.]], ki je postal sveti rimski cesar in kralj Španije. Čeprav je bil rojen v Gentu, je po uporu leta 1539 kaznoval mesto in mestnemestni plemičeplemiči zavezal,so da somorali pred cesarjem hodilihoditi bosi z zanko (nizozemsko ''strop'') okoli vratu. Od takrat so se ljudje v Gentu imenovali ''Stroppendragersstroppendragers'' (zankonosci). Samostan svetega Bava (ne smemo ga zamenjati z bližnjo stolnico svetega Bava) je bil ukinjen, podrt in zamenjan s trdnjavo kraljevih španskih vojakov. LeOhranjen je bil le majhen del samostana je bil ohranjen..
Konec 16. in 17. stoletja je prinesel uničenje zaradi [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]]. Vojna je končala vlogo Genta kot središča mednarodnega pomena. Leta 1745 je mesto med [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijsko nasledstveno vojno]] zajela francoska vojska pred vrnitvijo podv avstrijski imperij pod Habsburžani v skladu z [[Aachenski mir (1748)| aachenskim mirom]] leta 1748, ko je ta del Flandrije do leta 1815 postal znan kot Avstrijska Nizozemska, izgnanstvopo izgnanstvu francoskega cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]], koneckoncu francoske revolucije in kasnejše [[napoleonske vojne]] ter mirovnemirovni pogodbe,pogodbi ko je prišelpo [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]].
=== 19. stoletje ===
V 18. in 19. stoletju se je v Gentu ponovno razvijala tekstilna industrija. Lieven Bauwens, ki je pretihotapil industrijske in tovarniške strojne načrte iz Anglije, je leta 1800 uvedel prvi mehanski stroj za tkanje na evropski celini.
Gentska pogodba, dogovorjenasklenjena tukaj in sprejeta na božični večer 1814, je uradno končala vojno leta 1812 med Veliko Britanijo in Združenimi državami (severnoameriška fazadoba napoleonskih vojn). Po bitki pri Waterlooju sta Gent in Flandrija, ki so jima do takrat vladali Habsburžani kot Avstrijski Nizozemski, je za 15 let postala del Združenega kraljestva Nizozemske s severno Holandijo. V tem času je Gent ustanovil svojo univerzo (1816) <ref name="visit.gent.be">https://visit.gent.be/en/history-0?context=tourist</ref> in zgradil novo povezavo z morjem (1824–27).
Po belgijski revoluciji je lokalno gospodarstvo z izgubo dostopa do morja za več kot desetletje propadlo in prvi belgijski sindikat je izviral iz Genta. Leta 1913 je bila v Gentu svetovna razstava. Kot priprava na te svečanosti je bila leta 1912 zgrajena železniška postaja Sint-Pieters.
=== 20. stoletje ===
Gent so v obeh svetovnih vojnah zasedali Nemci, vendar je ubežal večjemu uničenju. Življenje ljudi in nemških zavojevalcev v Gentu med prvo svetovno vojno opisuje H. Wandt v "etappenleven te Gent" [citat]. V drugi svetovni vojni so 6. septembra 1944 mesto osvobodili britanska 7. oklepna divizija Puščavske podgane in lokalni belgijski borci 6. septembra 1944.
== Geografija ==
[[File:GentMap.svg|thumb|Občine]]
Po združitvi občin v letih 1965 in 1977 ima mesto te občine: I GhentGent, II Mariakerke, III Drongen, IV Wondelgem, V Sint-Amandsberg, VI Oostakker, VII Desteldonk, VIII Mendonk, IX Sint-Kruis-Winkel, X Ledeberg, XI Gentbrugge, XII Afsnee, XIII Sint-Denijs-Westrem, XIV Zwijnaarde.
Podnebje na tem območju ima blage razlike med višjimi in nizkimi temperaturami, vse leto pa soima primernedovolj padavinepadavin. V skladu s sistemom [[Köppnova podnebna klasifikacija | Köppnove podnebne klasifikacije]] ima Gent morsko zahodno obalno podnebje, skrajšano "Cfb" na podnebnih zemljevidih. <ref name="weatherbase">{{cite web|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=13460&cityname=Gent%2C+East+Flanders%2C+Belgium&units= |title=Climate Summary for Ghent, Belgium |publisher=weatherbase.com|accessdate=18 May 2015}}</ref>
== Gospodarstvo ==
[[File:Riverside at Ghent at noon.jpg|thumb|Obrežje v Gentu]]
[[File:Sunset over a canal in Ghent, Belgium.jpg|thumb|Sončni zahod nad reko Leie]]
Veliko mestne srednjeveške arhitekture ostajaje ostalo nedotaknjene in je izredno dobro ohranjena in obnovljena. Center je največji prostor brez avtomobilov v Belgiji. Značilnosti so [[stolnica svetega Bava]] z [[Gentski oltar|Gentskim oltarjem]], [[Gentski zvonik|zvonik]], [[grad Gravensteen]] in čudovita arhitektura ob starem pristanišču [[Graslei]]. Gent je vzpostavil mešanico med udobjem življenja in zgodovine, a ni mesto muzej. Mesto Gent ima tudi tri samostane begin (francosko ''béguinage'', arhitekturni kompleks, zgrajen za nastanitev vernih žensk, ki so živele v skupnosti, ne da bi se zaobljubile kot nune) in številne cerkve, vključno s cerkvijocerkev svetega Jakoba, [[cerkev svetega Nikolaja, Gent|svetega Nikolaja]], svetega Mihaela in svetega Štefana.
V 19. stoletju je svetovno znan [[arhitekt]] [[Louis Roelandt]] zgradil univerzitetno dvorano, operno hišo in glavno sodišče. Vrhunci moderne arhitekture so univerzitetne stavbe (''[[Boekentoren]]'' ali, knjižni stolp) [[Henry Van de Velde|Henryja Vanvan de Veldeja]]. ObstajaJe tudi nekaj gledališč iz različnih obdobij.
SamostaniSamostane begin<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/855]</ref>, zvonik<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/943]</ref> in sosednje dvorane za tkanine je Unesco priznalleta kot1998 območjain svetovne1999 dediščinepriznal vza letihsvetovno 1998 in 1999dediščino.
V Gentu je tudi Zebrasta ulica (Zebrastraat), družbeni eksperiment, majhna ulica, v kateri popolnoma prenovljenaprenovljen lokacijakraj združujepovezuje življenje, gospodarstvo in kulturo.
Campo Santo je znano katoliško pokopališče plemstva in umetnikov.
=== Muzeji ===
Pomembni muzeji v Gentu so:
*Muzej lepih umetnosti (''Museum voor Schone Kunsten''); (Muzejv lepihnjem umetnosti) sso slikamislike [[Hieronymus Bosch|Hieronymusa Boscha]], [[Peter Paul Rubens|Rubensa]] in mnogih flamskih mojstrov;
*Mestni muzej za sodobno umetnost (Muzej SMAK ali ''Stedelijk Museum voor Actuele Kunst'' (mestni muzej za sodobno umetnost), z deli 20. stoletja, med njimi: [[Joseph Beuys]] in [[Andy Warhol]] inter
*Muzej za oblikovanje (Design Museum Gent) z mojstrovinami [[Victor Horta| Victorja Horte]] in [[Le Corbusier]]aja.
*Alijnova bolnišnica (''Huis van Alijn'' (hiša Alijnove družine) je bilbila prvotno samostan begin, zdaj je muzej za ljudsko umetnost, v katerem so predstavljene gledališke in lutkovne predstave za otroke.
*Muzej industrije, arheologije in tekstilne industrije (''Museum voor Industriële Archeologie en Textiel'' ali MIAT) prikazuje industrijsko moč Genta z delavnicami in trgovinami iz 1800-ih in originalnimi stroji za predenje in tkanje iz časa, ko je bila stavba tkalski mlin.
*Mestni muzej (''Stadsmuseum'', skrajšano STAM) sepredstavlja zavzema za zapisovanje in razlago preteklostipreteklost mesta in njenih prebivalcev ter si prizadeva za ohranitev sedanjosti za prihodnje generacije.
=== Kulinarika ===
V Gentu in drugih regijah Vzhodne Flandrije pekarne prodajajo kruh v obliki krofa, ki se imenuje '''mastel''', ki je v bistvu lutkaje bagel. ''Mastellen''Tako se imenuje tudi "Svetisveti Hubertov kruh", ker ga na svetnikov praznik, ki je 3. novembra, peki prinesejo k zgodnji maši, da bi ga blagoslovili. TradicionalnoVčasih so mislilibili prepričani, da je blagoslovljen mastelenkruh imun proti steklini.
Druge lokalne dobrote so čokoladnečokoladni pralinepralineji lokalnih proizvajalcev, kot so Leonidas, ''cuberdonskuberdoni'' ali ''neuzekes'' (noski), v obliki vijoličnih z želejem napolnjenih bombonihbombonov, ''babelutten'', trdi bomboni in seveda bolj pekoči, znameniti ''tierenteyn'', pekoča, a rafinirana gorčica, ki ima nekaj skupnega s francosko gorčico ''dijon''.
'''Stoverij''' je klasična flamska mesna obara, po možnosti izdelana z velikodušno dodanim rjavim ''trapistom'' (močnim opatijskim pivom) in postrežena s pomfritom. '''Waterzooi''' je lokalna obara, ki je bila prvotno narejena iz sladkovodnih rib, ujetih v rekah in potokih Genta, danes pa je pogosto narejena s piščancem namesto ribribami. Po navadi je postrežena v slogu kuhinje in bo dopolnjena z velikim loncem ob strani.
Mesto spodbuja brezmesni četrtek z imenom ''Donderdag Veggiedag'' <ref>[http://www.vegetarisme.be/index.php?option=com_content&view=article&id=767 "Ghent's veggie day: for English speaking visitors"] on Vegetarisme.be</ref><ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8046970.stm "Belgian city plans 'veggie' days"] on [[BBC News]] (12 May 2009).</ref>. V javni menzi predstavljajo vegetarijansko hrano za javne uslužbence in izvoljene svetnike v vseh šolah, ki jih financira mesto, in vegetarijanskihvegetarijanske prehranjevalnihprehranjevalne možnosti v mestu (z zemljevidi vegi ulic). Ta kampanja je povezana s prepoznavanjem škodljivih vplivov pridobivanja mesa na okolje, ki jih je [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] določila za skoraj petino svetovnih izpustov toplogrednih plinov.
Gent ima največ vegetarijanskih restavracij na prebivalca na svetu. <ref name="dailymail">{{cite web|url=http://www.dailymail.co.uk/travel/article-2508846/Belgium-breaks-The-best-way-glorious-Ghent-On-wheels-.html |title=Belgium breaks: The best way to see glorious Ghent? On two wheels... | Daily Mail Online |publisher=dailymail.co.uk|accessdate=18 May 2015}}</ref>
=== Festivali ===
MestoV jemestu gostiloje nekaj velikih kulturnih dogodkov, kot so Gentski festival (Gentse Feesten), I Love Techno vna FlandersFlandrijski Exposvetovni razstavi (EXPO), glasbeni festival "10 Days Off", mednarodni filmski festival Gentv Gentu (z nagradami Worldza Soundtrack)mlade inmednarodne festivalfilmske Gentglasbene vanskladatelje) Vlaanderenin flandrijski festival. Vsakih pet let je na FlandersFlandrijski svetovni Exporazstavi v Gentu velika botanična razstava (Gentse Floraliën), ki privablja številne obiskovalce mesta.
Flandrijski festival je imel svojo 50-letnico leta 2008. V Gentu se odpre zs praznovanjem OdeGand City praznovanje, kije potekavsako drugo septembrsko soboto. Približno 50 koncertov je na različnih lokacijah v srednjeveškem mestnem središču z udeležbo okoli 250 mednarodnih umetnikov. Podobni dogodki so tudi v drugih glavniglavnih flamskih mestih, ki so del Flandrijskega festivala (Antwerpen z: ''Laus Polyphoniae'', Brugge z: ''MAfestival'', Bruselj s: ''KlaraFestival'', Limburg s festivalom: ''Basilica'', Mechelen in Brabant z: ''Novecento'' in ''Transit'').
=== Narava ===
Tudi številni parki v mestu se lahko štejejo za turistično zanimivost. PredvsemZnamenita Gent imasta naravni rezervat (Bourgoyen-Ossemeersen, 230 hektarjev <ref name="nature reserve">{{cite web|url=http://www.visitgent.be/en/natuur-en-milieucentrum-de-bourgoyen |title=Nature Domain De Bourgoyen | Visit Gent |publisher=visitgent.be|accessdate=18 May 2015}}</ref>) in rekreacijski park (Blaarmeersen, 87 hektarovhektarjev). <ref name="inyourpocket">{{cite web|url=http://www.inyourpocket.com/Belgium/Ghent/Sightseeing/Parks-and-Gardens/Blaarmeersen-Sport-and-Recreation-Park_102502v |title=Blaarmeersen Sport and Recreation Park - Sightseeing in Ghent |publisher=inyourpocket.com |accessdate=18 May 2015 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520042928/http://www.inyourpocket.com/Belgium/Ghent/Sightseeing/Parks-and-Gardens/Blaarmeersen-Sport-and-Recreation-Park_102502v |archivedate=20 May 2015 |df=dmy }}</ref>
== Znani ljudje ==
[[File:Titian - Portrait of Charles V Seated - WGA22964.jpg|thumb|Cesar Karel V. se je rodil v Gentu leta 1500]]
[[File:JacobVAGent.JPG|thumb|Kip Jacoba van Arteveldeja na Vrijdagmarktutrgu Vrijdagmarkt v Gentu]]
* Svetisveti Bavo, mestni zaščitnik mesta (589–654)
* Svetisveti LivinusLivin Gentski, (580–657)
* Henrik Gentski, sholastik, filozof (okoli 1217–1293)
* Jacob van Artevelde, državnik in politični vodja (okoli 1290–1345)
* John Gaunt, 1. vojvoda LancasterLancasterski (1340–1399)
* [[Jan van Eyck]], slikar (okoli 1385–1441)
* Hugo van der Goes, slikar (okoli 1440–1482)
* Alexander Agricola, francosko-flamski renesančni skladatelj (1445/1446–15. avgust 1506)
* [[Jacob Obrecht]], renesančni skladatelj (okoli 1457–1505)
* Pedro de Gante, frančiškanski misionarmisijonar v Mehiki (okoli 1480–1572)
* [[Karel V. Habsburški |Karel V.]], sveti rimski cesar (1500–1558)
* Cornelius Canis, renesančni skladatelj, vodja kapele Karla V. med 1540–15501540 in 1550
* Daniel Heinsius, filolog, izdajatelj, pesnik in dramaturg (1580–1655)
* Caspar de Crayer, slikar (1582–1669)
* Frans de Potter, pisatelj (1834–1904)
* Jan Frans Willems, pisatelj (1793–1846)
* [[Ludvik XVIII. Francoski|Ludvik XVIII.]] izgnan v Gentu v časuobdobju sto ‘’Stodni dni’’leta 1815
* [[Victor Horta]], arhitekt art nouveauja (1861–1947)
* Maurice Maeterlinck, pesnik, esejist, dobitnik Nobelove nagrade za književnost (1862–1949)
*{{flagicon|EST}} '''[[Talin]]''', [[Estonija]]
*{{flagicon|GER}} '''[[Wiesbaden]]''', Nemčija<ref name="Wiesbaden twinning">{{cite web|url=http://www.wiesbaden.de/leben-in-wiesbaden/stadtportrait/partnerstaedte/index.php|title=Wiesbaden's international city relations|accessdate=24 December 2012}}</ref>
*{{flagicon|JPN}} '''KanazawaKanazava''', Japonska
||
*{{flagicon|GER}} '''Melle''', Nemčija
| 