Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 31.15.234.13 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Oznaka: vrnitev
m pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
Vrstica 1:
'''Predmarčna doba''' je obdobje med propadom [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1814/15) in [[marčna revolucija|marčno revolucijo]] leta 1848, čas življenja in dela [[pesnik|pesnika]]a [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] (1800-1849). Obdobje imenujemo tudi obdobje [[Metternichov absolutizem|Metternichovega absolutizma]] in je pomembno vplivalo na kulturno, politično in gospodarsko življenje na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]].
 
== Evropa v predmarčni dobi==
Leta 1815 se je končal [[dunajski kongres]], na katerem so se sestale države zmagovalke in se dogovorile o ponovni »razdelitvi« Evrope, ponovno pa hočejo uveljaviti tudi monarhične vladavine, zato je obdobje 1815–1848 imenovano »obdobje restavracije«.
 
Oblikuje se [[Nemška zveza]], v kateri vodilno vlogo pridobi [[Avstrijsko cesarstvo]], na pobudo ruskega carja [[Aleksander I. Ruski|Aleksandra I.]] pa nastane [[Sveta aliansa]] (1815), v katero se povežejo [[Ruski imperij|Rusija]], [[Prusija]] in Avstrijsko cesarstvo, kasneje pa se jim pridružita še [[Francija]] in [[VelikaZdruženo Britanijakraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Njihov namen je utrjevanje sklepov dunajskega kongresa (zatiranje revolucionarnih gibanj ...).
 
Leta 1835 pride v Avstrijskem cesarstvu na oblast bolehni cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]], zato v državi dejansko vlada kancler [[Klemens Wenzel von Metternich]], obdobje od 1835 do 1848 pa imenujemo Metternichov absolutizem. Za to obdobje je značilna cenzura, velika vloga policije in ovaduhov, država preganja napredno misleče. To je obdobje, ko se krepi narodna zavest, zato Metternich dovoli posameznim narodom razvoj na gospodarskem in kulturnem področju, omejuje in preprečuje pa jim politični razvoj.
 
== Reintegracija slovenskih dežel v Avstrijsko cesarstvo==
Po propadu Ilirskih provinc je dunajski dvor nameraval prevzeti upravno ureditev, ki so jo zapustili Francozi, in je na tem ozemlju ustanovil [[kraljestvo Ilirija|kraljestvo Ilirijo]]. Kraljestvo Ilirija je bilo ustanovljeno, vendar pa ni imelo enakega obsega kot [[Ilirske province]]. Nekatere francoske reforme so ostale v veljavi, druge pa so odpravili. Slovensko ozemlje je bilo upravno razdeljeno na tri gubernije, ki so se dalje delile na okrožja ali kresije, sicer pa se je ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] še vedno delilo po deželah.
 
== Gospodarski razvoj ==
Vrstica 19:
Hitre spremembe, ki so zajele vso družbo, so se kazale tudi na področju vsakdanjega življenja. Razlike med posameznimi družbenimi stanovi, ki so bile nekoč vidne s prostim očesom, so začele naglo izginjati. Premožnejši kmetje so v prehrani, oblačilnem videzu in rabi drugih dobrim začeli posnemati meščane. Proces pomeščanjenja podeželja je hitro napredoval zlasti v bližini večjih mest in glavnih prometnih poti.
 
Z vsestransko modernizacijo in napredkom pa se je večal tudi pomen šolske izobrazbe. Medtem ko je leta 1810 v povprečju obiskoval šolo vsak sedmi za šolo sposoben otrok, jo je leta 1847 obiskoval že vsaki tretji, na nekaterih območjih pa je bila udeležba pri pouku celo stoodstotna. Na slovenskem ozemlju so bile tri vrste šol: trivialke, glavne šole in normalke. Število šol je naraščalo, gimnazije pa so bile v Ljubljani, [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Celje|Celju]], [[Maribor|Mariboru]]u, [[Celovec|Celovcu]], [[Gorica|Gorici]] in [[Koper|Kopru]]. Liceji so bili le v Ljubljani, Gorici in Celovcu. Pouk v slovenščini je potekal na Goriškem, Kranjskem in v tržaški okolici, medtem ko je na Štajerskem, Koroškem in v mestih pouk večinoma potekal v nemščini. Za razvoj slovenščine so bili pomembni [[Anton Martin Slomšek|Slomškovi]] tečaji za slovenščino.
 
== Oblikovanje zamisli o slovenskem narodu==
Leta 1843 so začele izhajati ''[[Kmetijske in rokodelske novice]]'', ki so pomenile nov korak v političnem razvoju, z njimi pa se začne tudi doba slovenskih časnikov in časopisov. Na nastanek prepričanja o obstoju slovenskega naroda sta pomembno vplivali ideji [[panslavizem|panslavizma]] in [[avstroslavizem|avstroslavizma]].
 
V tem času nastane prva slovensko [[povest]] ([[Janez Cigler]]: ''Sreča v nesreči''), pomembni pa so tudi slavisti, kot je bil [[Jernej Kopitar]], ter pesnik France Prešeren, ki je s svojimi deli pripomogel k nastanku slovenske narodne zavesti.
 
Osnovne značilnosti teh desetletij so bile:
Vrstica 51:
 
{{Slovenija}}
 
{{hist-stub}}
 
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]