Anastas Mikojan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ilirski gusar (pogovor | prispevki)
m dp3+, pop. tekst, viri+
m pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
Vrstica 3:
'''Anastas Hovhannesi (Ivanovič) Mikojan''' ([[armenščina|armensko]] Անաստաս Հովհաննեսի Միկոյան, [[ruščina|rusko]] Анаста́с Ива́нович Микоя́н), [[Armenci|armenski]] ([[Sovjetska zveza|sovjetski]]) [[politik]], * [[25. november]] [[1895]], [[Sanahin]], sedaj [[Armenija]], † [[21. oktober]] [[1978]], [[Moskva]], takrat [[Sovjetska zveza]], danes [[Rusija]].
 
Anastas, ki je starejši brat [[Artem Mikojan|Artema Mikojana]]<ref>Montefiore, Simon Sebag. ''Stalin: na dvoru rdečega carja'', stran 558. Cankarjeva založba – Založništvo D.O.O., Ljubljna 2013. ISBN 978-961-282-000-8 {{COBISS|ID=289061376}}</ref> se je šolal v [[sanahin]]skem semenišču, pri dvajsetih letih pa se je pridružil [[boljševiki|boljševikom]] in postal vodja revolucionarnega gibanja na [[Kavkaz]]u. Leta [[1918]] so ga v [[Baku]]ju aretirale [[VelikaOborožene Britanijasile Združenega kraljestva|britanske]] [[četa|čete]], ki so posredovale v sovjetski [[državljanska vojna|državljanski vojni]]. Ko so ga izpustili, je nadaljeval z delom v [[komunistična partijav|Komunistični partiji]] in postopoma napredoval v njeni hierarhiji.
 
V frakcijskih bojih po [[Lenin]]ovi smrti je podprl [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalina]] in leta [[1923]] postal član partijskega [[Centralni komite|Centralnega komiteja]]. Leta [[1926]] je postal ''ljudski komisar za zunanjo in notranjo trgovino'' in uvedel nekaj zamisli z zahoda, npr. proizvodnjo konzervirane hrane. Leta [[1935]] so ga izvolili v [[Politbiro]]. Najprej je bil udeležen pri trgovinskih pogajanjih z [[Tretji rajh|Nemčijo]], med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] pa je bil odgovoren za organizacijo [[transport]]a zalog. Leta [[1942]] je postal član državnega obrambnega komiteja, leta [[1946]] pa še podpredsednik Sveta ministrov.
Vrstica 9:
Na oblasti je ostal tudi po [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinovi]] smrti in sicer kot minister za trgovino v vladi [[Georgij Maksimiljanovič Malenkov|Malenkova]]. V boju za Stalinovo nasledstvo je podprl [[Nikita Hruščov|Hruščova]] in za nagrado postal premierov namestnik. Poleg tega je zasedal še nekaj položajev na področju trgovine in opravil precej državniških obiskov, mdr. v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Japonska|Japonsko]] in [[Mehika|Mehiko]]. Leta [[1955]] je bil član delegacije, ki je poskušala zgladiti spor s [[Josip Broz Tito|Titovo]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], leta [[1962]] je bil vpleten v
[[kubanska raketna kriza|kubansko raketno krizo]] (govoril je tudi [[španščina|špansko]]), naslednje leto se je udeležil
[[John Fitzgerald Kennedy|Kennedyjevega]] pogreba, leta [[1964]] pa je bil dejaven tudi pri Hruščovovi odstavitvi. Tega leta je postal predsednik Prezidija [[Vrhovni sovjet|Vrhovnega sovjeta]] in to funkcijo opravljal do leta [[1965]], ko se je upokojil in leta [[1970]] napisal spomine.
 
Pokopan je na [[pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]].
Vrstica 19:
* [[seznam armenskih pisateljev]]
* [[seznam ruskih pisateljev]]
 
{{normativna kontrola}}
 
{{politician-stub}}
 
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mikojan, Anastas}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1895]]
[[Kategorija:Umrli leta 1978]]
 
[[Kategorija:Armenski politiki]]
[[Kategorija:Ruski politiki]]