Malta: Razlika med redakcijama

odstranjenih 168 zlogov ,  pred 1 letom
m
pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
m (pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB)
'''Republika Malta''' ([[malteščina|malteško]] '''Repubblika ta' Malta''') je majhna in gosto naseljena otoška država v južni [[Evropa|Evropi]] v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Sestavlja jo 20 [[otok]]ov in čeri, ki ležijo 93 km južno od [[Sicilija|Sicilije]] ([[Italija]]) in 288 km severno od [[Libija|Libije]] v severni [[Afrika|Afriki]]. Stalno naseljena sta samo otoka [[Malta (otok)|Malta]] in [[Gozo]] (Għawdex). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno. Malta ima okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: [[Malteščina|malteščino]] in [[angleščina|angleščino]]. Glavno mesto republike je [[Valletta]] na otoku Malta.
 
Malta je bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Od [[neolitik]]a naprej so otočju gospodarili [[Feničani]], [[Rimljani]], [[Arabci]], [[Normani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], [[Malteški viteški red|malteški vitezi]] (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, [[Francozi]] in [[Angleži]]. Na otočju je leta [[60]] doživel brodolom [[sveti Pavel]], ki je na otoke prinesel [[krščanstvo]]. Katoliška vera je zdaj uradna in najpogostejša vera na Malti.
 
Malta je postala neodvisna, prej pod [[VelikaZdruženo Britanijakraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|VelikoZdruženim Britanijokraljestvom]], leta [[1964]]. Od leta [[2004]] je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], poleg tega pa je članica [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] in [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].
 
== Nastanek imena ==
Nastanek imena Malta ni povsem pojasnjen. Najpogostejša je razlaga, da izhaja iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] ''μέλι'' (''meli'', med). [[Grki]] so otok imenovali ''Μελίτη'' (''Melite''), kar tudi pomeni med ali sladek kot med. Grki so ustanovili svoje kolonije na Malti že v [[7. stoletje pr. n. št.|7. stoletju pr. n. št.]], od leta [[395]] do [[870]] pa so tam gospodovali grško govoreči [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Druga možnost za nastanek imena Malta je feničanska beseda ''maleth'', ki pomeni nebesa, morda zato, ker ima otočje mnogo zalivov in skritih drag.
 
== Geografija ==
[[Slika:Malta Gozo Comino.png|250px|left|thumb|]]
[[Slika:Satelite image of Malta.jpg|250px|left|thumb|Satelitski posnetek otočja: Gozo, Comino in Malta]]
Malta je skupina otokov v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Stalno naseljena sta samo največja otoka [[Malta (otok)|Malta]] (315 km²) in [[Gozo]] (Għawdex, 315 km²). Drugi večji otoki so Comino (Kemmuna, 3 km²), ki ni stalno naseljen, ter Cominotto (Kemmunett), Filfla, Fungus Rock (Il-Ġebla tal-Ġeneral) in Otok svetega Pavla (Selmunett), ki niso naseljeni. Manoelov otok (il-Gżira tal-Isqof) je v Gżiri z mostom povezan s celino in je pravzaprav sestavni del mesta. Obale otokov so zelo razčlenjene s številnimi dobrimi pristanišči.
Otočje leži na severnem robu afriške [[tektonska plošča|tektonske plošče]], na samem stičišču z evropsko tektonsko ploščo. Za pokrajino so značilni nizki griči s terasastimi polji. Najvišja točka otočja je Ta'Dmejrek v bližini Dinglija z nadmorsko višino 253 m. V deževnem obdobju je na otokih nekaj majhnih rek, stalnih rek in jezer pa na otokih ni. Stalno tekočo vodo ima le nekaj potokov v okolici Baħrije, l-Intaħleba in San Martina. Edina tekoča voda na Gozu je v dolini Lunzjata.
 
Otočje ima sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''),<ref>[http://www.doi.gov.mt/en/islands/location.asp The Maltese Islands], Department of Information&nbsp;– Malta.</ref>. Najnižja temperatura je bila izmerjena leta [[1905]], +1,1 &nbsp;°C, najvišja pa avgusta [[1999]], +43,8&nbsp;°C. Sneg je v zadnjih 115 letih padal samo trikrat: februarja [[1895]], januarja [[1905]] in marca [[1949]]. Povprečne najvišje dnevne temperature se gibljejo od 15&nbsp; °C (januar, februar) do 30 &nbsp;°C (julij, avgust). Povprečne najnižje dnevne temperature se gibljejo od 9 (januar, februar) do 22&nbsp; °C (julij, avgust). Celoletni povprečji dnevnih temperatur sta 21 &nbsp;°C oziroma 15 &nbsp;°C.
 
Malta je dolgo časa je veljala za najjužnejšo točko Evrope, kar pa ne drži. Najjužnejša točka je grški otok Gavdos.
Po Eurostatu je Malta sestavljena iz dveh večjih urbanih območij, imenovanih "Valletta" (glavni otok Malta) in "Gozo". Po podatkih ''Demographia'' je država opredeljena kot urbana površina. Po mnenju Evropske mreže za opazovanje prostorskega razvoja je Malta opredeljena kot funkcionalno urbano območje (FUA). Po podatkih Združenih narodov je približno 95 odstotkov površine Malte mestno in številka se povečuje vsako leto. Tudi po izsledkih študij ESPON in Evropske komisije je "celotno ozemlje Malte ena sama urbana regija".
 
Občasno se v medijih in uradnih publikacijah Malta imenuje mesto država. Na malteškem grbu je ''corona muralis'', "prikaz malteških utrdb in pomeni mesto država".<ref>{{cite web|url=http://www.doi.gov.mt/en/state/symbols.asp |title="The emblem of Malta", Department of Information |publisher=Doi.gov.mt |accessdate=20 October 2013}}</ref> Malta s površino 316 &nbsp;km² in 0,4 milijona prebivalcev je ena najgosteje poseljenih držav na vsem svetu.
 
{{Largest cities
[[File:Malta 16 Mnajdra.jpg|thumb|upright|Tempeljski kompleks Mnajdra]]
=== Prvi naseljenci ===
Malteške otoke so prvi naselili [[kamena doba|kamenodobni]] poljedelci s [[Sicilija|Sicilije]] okrog leta 5200 pr. n. št. Ti prvi naseljenci so bili najbrž Sikanci, za katere menijo, da so bili edino pleme, ki je naseljevalo te otoke v tem času<ref>[http://www.localhistories.org/malta.html "Brief History of Malta"] LocalHistories.org</ref>, a se štejejo za sorodnike [[Iberci|Ibercev]]. Prvi prebivalci so okrog leta 3500 pr. n. št. zgradili ene najstarejših danes ohranjenih prostostoječih verskih objektov na svetu: [[megalitski templji na Malti|megalitske templje]] [[Ġgantija]] na otoku Gozu ter [[Ħaġar Qim]] in [[Mnajdra]] na Malti (starejši so templji v Turčiji v kraji Göbekli Tepe).<ref>[http://www.otsf.org/ Old Temples Study Foundation (OTSF)]</ref> <ref>[http://users.aber.ac.uk/jpg/malta/arch.html Aberystwyth, The University of Wales]</ref> <ref>David Trump et al., Malta Before History (2004: Miranda Publishers)</ref>
 
Okrog leta 700 pr. n. št. je na Malti, posebno okrog Vallette, cvetela antična grška kultura.<ref>[http://www.doi.gov.mt/EN/islands/dates.asp "Notable dates in Malta's history"], Department of Information - Maltese Government</ref> Stoletje kasneje so na otok prišli [[Feničani]] in ustanovili trgovsko postajo, od koder so stkali trgovske poti vse do [[Cornwall]]a na skrajnem zahodu [[Anglija|Anglije]].<ref>Owen, Charles [http://books.google.com/books?id=OhRCAAAAIAAJ&q=malta+Phoenician++%22trading+post%22&dq=malta+Phoenician++%22trading+post%22&pgis=1 The Maltese Islands], Praeger.</ref>.
 
Po padcu Fenicije okrog leta [[400 pr. n. št.]] je Malta prišla pod oblast feničanske afriške kolonije [[Kartagina|Kartagine]].<ref>Terterov, Marat. [http://books.google.com/books?id=kc7DO3TZEYcC&pg=PA4&dq=malta+Phoenician++%22trading+post%22&sig=ACfU3U2Sm0qNg7diIWAe4mLI4LUqiRKNgA#v=onepage&q=malta%20Phoenician%20%20%22trading%20post%22&f=false Doing Business with Malta] , GMB Publishing Ltd. ISBN 1-905050-63-1</ref> V času Kartažanov so na Malti pridelovali predvsem [[oljka|oljke]] in [[rožič]]e ter izdelovali tkanine. Med [[Punske vojne|punskimi vojnami]] ([[264 pr. n. št.|264]]–[[146 pr. n. št.]]) je začel odpor do Kartažanov naraščati in leta [[218 pr. n. št.]] se je prebivalstvo uprlo. Oblast je na otočju prevzela [[Rimska republika]] s [[konzul]]om Sempronijem na čelu.<ref name="books.google.co.uk">Castillo, Dennis Angelo. [http://books.google.co.uk/books?id=i5ns5LNtoiUC&pg=PA25&lpg=PA25&dq=MALTA+sEMPRONIUS&source=web&ots=JHcfabryVa&sig=cXCtKu3apl5Y2y7OEhaMvt1CMM0&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#PPA25,M1 The Maltese Cross: A Strategic History of Malta], Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-32329-1</ref> Med sirakuškim uporom v drugi punski vojni je Malta ostala zvesta Rimu in bila zato nagrajena s statusom ''Foederata Civitas'', kar ji je dalo v okviru Sicilijanske province nekaj avtonomije. Otok se je takrat imenoval ''Melita''. Enako se je imenovalo tudi njeno glavno mesto, današnja [[Mdina]].
 
Leta [[60]] je severno od otoka Malte v Zalivu svetega Pavla doživel brodolom [[Kristus]]ov [[apostol]] [[Sveti Pavel|Pavel iz Tarza]].<ref>Castillo, Dennis Angelo. [http://name="books.google.co.uk"/books?id=i5ns5LNtoiUC&pg=PA25&lpg=PA25&dq=MALTA+sEMPRONIUS&source=web&ots=JHcfabryVa&sig=cXCtKu3apl5Y2y7OEhaMvt1CMM0&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#PPA25,M1 The Maltese Cross: A Strategic History of Malta], Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-32329-1</ref> Izročilo pravi, da je na otoku ostal tri mesce, naredil nekaj čudežev in med prebivalce vpeljal [[krščanstvo]]. Dogodki so opisani v ''Apostolskih delih'' v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. V času [[cesar]]ja [[Hadrijan]]a, leta [[117]], so malteški otoki napredovali na položaj ''municipija''. Ko je [[Rimsko cesarstvo]] razpadlo na vzhodni in zahodni del, je Malta pripadla grško govorečemu [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskemu cesarstvu]]. Malta je bila pod bizantinsko oblastjo celih 400 let, vendar je o tem obdobju zelo malo znano. V tem obdobju so otočje za nekaj časa zasedli [[Goti]] in [[Vandali]], vendar so jih Bizantinci kmalu pregnali in tam pustili vojaško posadko.<ref>Borg, Victor Paul. [http://books.google.com/books?id=o1QO1Tk-FsMC&pg=PA331&dq=byzantine+malta&lr=&as_brr=3&sig=ACfU3U38b0XhbN8wTPyxs2tPEX0RbyVg9w#v=onepage&q=byzantine%20malta&f=false The Rough Guide to Malta & Gozo], Rough Guides. ISBN 1-85828-680-8</ref>.
 
=== Srednji vek ===
Obdobje Normanov je bilo uspešno. Malta je postala del novoustanovljene [[Kraljevina Sicilija|Kraljevine Sicilije]], ki je obsegala Sicilijo in južno polovico italijanskega (Apeninskega) polotoka. Rimskokatoliška vera je postala državna vera, na Malto pa je prišla tudi [[normanska arhitektura]]. Zadnji normanski kralj Tankred Sicilijanski je iz Malte in Goza naredil fevdalno gospostvo z malteškimi grofi na čelu. Prvi grofje so bili izkušeni [[Genova|genovski]] [[gusar]]ji. Sicilijansko kraljestvo je leta [[1194]] prešlo na [[Staufovci|Hohenstaufovce]], ki so ostali na oblasti do leta [[1266]]. Cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] je do leta [[1224]] z Malte izgnal vse Arabce<ref>{{cite news|url=http://www.aboutmalta.com/history/time-Line.htm|publisher=AboutMalta.com|title=Time-Line}}</ref> in na Malto preselil vse krščanske moške prebivalce iz kraja Celan iz italijanske dežele [[Abruci]].
 
Malta je nato za kratek čas prišla pod oblast kapetinsko-anžuvinske dinastije, ki je bila zaradi visokih davkov zelo nepriljubljena. Zaradi vojne [[Karel I. Anžujski| Karla I.]] z [[Genova|Genovo]] so leta [[1275]] opustošili Gozo. Leta [[1282]] je bil velik upor na Siciliji, znan kot ''[[Papež Martin IV.#Sicilijanske večernice|sicilijanske večernice]]'', po katerem se je celinski del kraljestva ločil v [[Neapeljsko kraljestvo]], Sicilija in Malta pa sta pripadli Aragoncem. Kraljestvu so do leta [[1409]] vladali sorodniki aragonskih kraljev, potem pa je kraljestvo postalo del aragonskega kraljestva.<ref>{{cite news|url=http://www.knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|publisher=KnowItal.com|title=History of Sicily}}</ref> Na začetku vladanja Aragoncev so bili malteški grofje kraljevi sinovi, leta [[1397]] pa je grofovski naslov prešel nazaj na fevdalce. Zaradi stalnih prepirov med družinama za grofovski naslov, ki so Malti prinesli veliko revščino, je kralj grofovski naslov spet odvzel. Prepiri so se ponovili nekaj let kasneje, ko je kralj grofovski naslov podelil grofu Gonsalvu Monroyu. Maltežani so se temu uprli in bili poraženi. Ko so kasneje priznali, da so bili kljub uporu zvesti sicilijanski kroni, je priznanje na Alfonza IV. naredilo tako močan vtis, da upornikov ni kaznoval, ampak jim je celo obljubil, da jih ne bo nikoli več izročil tretji strani. Glavno mesto Mdina je dobilo ime ''Città Notabile'' (Ugledno mesto).
 
=== Malteški vitezi in Napoleon ===
Malteški vitezi so vladali na Malti do leta [[1798]], ko jih je na poti v [[Egipt]] z otoka pregnala Napoleonova vojska. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] jih je zvijačno zaprosil za varno pristanišče, kjer bi lahko dopolnil ladijske zaloge, ko je bil v pristanišču, pa je s topovi napadel gostitelje in veliki mojster Ferdinand von Hompesch zu Bolheim se je predal. Napoleon je ostal na Malti nekaj dni. V tem času je vitezom sistematično zaplenil vse premično premoženje in vzpostavil novo upravo, ki so jo vodili njegovi privrženci. Ko je Napoleon zapustil Malto, je za seboj pustil čvrsto vojaško posadko.
 
Francoske zasedbene sile na Malti zaradi svojega negativnega odnosa do vere ter verskih in finančnih reform niso bile priljubljene. Prebivalci so se zato uprli in prisilili Francoze k umiku v utrdbe. Upornike sta z orožjem podprli [[VelikaZdruženo Britanijakraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Kraljevina dveh Sicilij]], Britanci pa so s svojo mornarico blokirali otočje. Osamljene francoske sile pod poveljstvom [[general]]a de Vauboisa so se leta [[1800]] vdale in Malta je postala britanski [[protektorat]].<ref>{{cite book | last=Holland | first=James | title=Fortress Malta: An Island Under Siege, 1940-1943 | publisher=Miramax Books | year=2003 | isbn=1-4013-5186-7}}</ref>
=== Britanci in druga svetovna vojna ===
Malta je [[republika]], katere [[parlamentarni sistem]] in [[javna uprava]] sta natančno oblikovana po westminstrskem sistemu. Enodomni [[parlament]] sestavljata predsednik in predstavniški dom (malteško ''Kamra tad-Deputati''), ki je izvoljen na splošnih neposrednih volitvah z enkratnim prenosljivim glasom vsakih pet let, razen če predsednik ne razpusti parlamenta prej po nasvetu predsednika vlade.
 
Malta ima sistem lokalne uprave od leta 1993 na podlagi Evropske listine o lokalni samoupravi. <ref>{{cite web|url=http://www.maltadata.com/loc-act.pdf |title=Local Council Act of Malta |format=PDF |accessdate=20 October 2013 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616004627/http://www.maltadata.com/loc-act.pdf |archivedate=16 June 2013 }}</ref> Država je razdeljena na pet regij, pri čemer ima vsaka regija svoj regionalni odbor, ki je vmesna raven med lokalno upravo in nacionalno vlado. Regije so razdeljene na lokalne svete, od tega jih je trenutno 68 (54 na Malti in 14 na otoku Gozo). 16 "zaselkov", ki so del večjih svetov, ima svoj upravni odbor. Šest okrožij (pet na glavnem otoku) je pomembnih predvsem za statistične namene.
 
Lokalni sveti so odgovorni za splošno vzdrževanje in okrepitev kraja (vključno s popravili manj pomembnih cest), dodelitev lokalnih upraviteljev in zbiranje odpadkov. Opravljajo tudi splošne upravne naloge za centralno vlado, kot so zbiranje vladnih najemnin in skladov ter odgovarjanje na javne poizvedbe v zvezi z vlado. Poleg tega so številna posamezna mesta in vasi v Republiki Malti pobratena mesta.
Malta in [[Tunizija]] zdaj razpravljata o komercialnem izkoriščanju [[epikontinentalni pas|epikontinentalnega pasu]] med svojima državama, zlasti za raziskovanje nafte. Te razprave potekajo tudi med Malto in [[Libija|Libijo]].
 
Malta nima davka na premoženje. Njen nepremičninski trg, zlasti v okolici pristanišč, je bil v nenehnem razcvetu, s cenami stanovanj v nekaterih mestih, kot so St. Julian's, Sliema in Gzira. <ref>{{cite web|url=http://apartments.com.mt/location/sliema/ |title=Apartments.com.mt |publisher=apartments.com.mt |date=10 February 2016 |accessdate=10 February 2016}}</ref>
 
Po podatkih [[Eurostat]]a je malteški BDP na prebivalca v letu 2015 znašal 88 odstotkov povprečja EU z 21.000 evri. <ref name="Eurostat 2012">{{cite web|title=GDP per capita in PPS|publisher=Europa web portal|author=Eurostat|date=1 December 2016|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00114&plugin=1|accessdate=9 February 2017}}</ref>
 
=== Promet ===
Promet se na Malti odvija po levi. Lastništvo avtomobilov je precej visoko glede na zelo majhno velikost otokov in je četrta najvišja stopnja v Evropski uniji.
 
Malta ima 2254 kilometrov [[cesta|cest]], od katerih je utrjenih 1972 &nbsp;km (87,5 %).
[[File:Valletta-Harbour.jpg|thumb|Grand Harbour]]
 
* Veliko pristanišče (''Grand Harbour'' ali ''Port il-Kbir'') je na vzhodni strani prestolnice Valletta in je pristanišče že od rimskih časov. Ima več obsežnih dokov in privezov ter terminal za križarjenje. Terminal uporabljajo trajekti, ki povezujejo Malto s Pozzallom in Catanio na Siciliji;
* pristanišče Marsamxett je na zahodni strani Vallette, predvsem za jahte;
* pristanišče Marsaxlokk (''Malta Freeport'') je na jugovzhodni strani Malte, v Biržebbuġi, je glavni tovorni terminal. Malta Freeport je 11. največje izvozno kontejnersko pristanišče v Evropi in 46. na svetu z obsegom trgovine v višini 2,3 milijona TEU v letu 2008. <ref>{{cite web|url=http://aapa.files.cms-plus.com/Statistics/WORLD%20PORT%20RANKINGS%2020081.pdf |title=AAPA World Port Rankings 2008 |format=PDF |accessdate=14 November 2010}}</ref>
 
Dve pristanišči sta namenjeni potniškemu in avtomobilskemu [[trajekt]]nemu prevozu, ki povezuje pristanišče Čirkewwa na Malti in pristanišče Mġarr na otoku Gozo.
=== Turizem ===
[[File:Mellieha Bay beach Malta 1.jpg|thumb|Plaža ''Mellieħa Bay'']]
Malta je priljubljen turistični cilj z 1,6 milijona turistov letno. <ref>{{cite web|url=http://mkt.unwto.org/en/publication/unwto-tourism-highlights-2014-edition|title=UNWTO Tourism Highlights, 2015 Edition|work=unwto.org}}</ref> Trikrat več turistov jih obišče, kot je prebivalcev. Turistična infrastruktura se je v preteklih letih dramatično povečala, na otoku je več hotelov, narašča pa skrb zaradi čezmernega razvoja in uničenja tradicionalnih stanovanj.
 
V zadnjih letih se je Malta oglaševala kot zdravstveni turizem, ki ga številni ponudniki zdravstvenih storitev zelo razvijajo, vendar pa nobena malteška bolnišnica ni opravila neodvisne mednarodne akreditacije za zdravstveno varstvo. Pri britanskih turistih je Malta zelo priljubljena.
Po mnenju državnega statističnega urada je najljubša malteška pijača ''kinnie''.
 
'''Pastizz''' je tradicionalno pecivo. Običajno so polnjeni z [[rikota|rikoto]] ali kašastim grahom in se imenujejo ''pastizzi tal-rikotta'' (sirna torta), ''tal haxu'' ali ''pastizzi tal-piżelli'' (''grahova torta''). <ref name="pastizzi">{{cite web | title = #1 Pastizzi.com | publisher = Pastizzi | url = http://www.pastizzi.com | accessdate = 2010-01-21 }}</ref>
 
'''Ftira''' je ploščat kruh, narejen z moko, vodo in soljo, nato pa temeljito zvaljan in spečen. Je veliko drugih neobveznih sestavin, ki jih lahko vsebujejo ploski kruhki, kot so kari v prahu, paprike jalapeños, čili v prahu ali črni poper. Lahko je dodano oljčno ali sezamovo olje.