Tako se npr. v Trstu splošna srednja šola s slovenskim učnim jezikom, ki pripravlja dijake na univerzitetni študij, imenuje Državni znanstveni licej s slovenskim učnim jezikom F. Prešerna. oz. Liceo scientifico statale con lingua d'insegnamento slovena F. Prešeren.
Licej je bila ustanova za [[filozofija|filozofski]] in [[teologija|teološki]] študij z akademskim značajem, ki je sledilanadomestila na [[gimnazija|gimnazijo]]. Glede funkcije so bile fakultete podobne [[univerza|univerzam]]. Predvsem pa so na licejih duhovnike strokovno izobraževali. Do 19. stoletja so se pana licejih izobraževali tudi drugi studenti izobraževali na licejihštudenti.
Licej se je od [[univerza|univerze]] razlikoval v glavnem v tem, da je imel samo dve fakulteti - namreč [[teologija|teološko]] in [[filozofija|filosofskofilozofsko]],; univerza pa je imela [[filozofija|filosofskofilozofsko]], [[teologija|teološko]], [[pravo|pravno]] in [[medicina|medicinsko]] fakulteto. Liceji niso smeli podeljevati akademskih stopenj (promocije, habilitacije). Niso imeloimeli izrazitoizrazite pravicopravice do samoupravljanja in imeli so red podoben šolskemu redu. NisoAkademske poznalisvobode akademskoniso svobodopoznali.
