Peloponeška vojna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m vrnitev sprememb uporabnika Hrvojehitrec (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno
Oznaka: vrnitev
Vrstica 1:
[[Slika:Alliances in the Pelopennesian War, 431 B.C. 1.JPG|thumbnail|Peloponeške vojne ([[oranžna]] prikazuje [[Atene]] in zaveznike, [[zelena]] pa [[Šparta|Šparto]] in zaveznike)]]
PELOPONESKE VOJNE-Spopad med Šparto in Atenami. Vzrok za vojno je bil očitek Šparte, da so Atene porabile denar za obnovo iz skupne blagajne, ki je bilo namenjeno obrambi. Vojne so trajale 30 let po njih je bila Grčija uničena k čemur je pripomogla kuga.
'''Peloponeška vojna''' je bila vojna med [[Atene|Atenami]] z zavezniki in [[Šparta|Šparto]] z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta [[431 pr. n. št.]]
 
== Povod ==
Vrstica 5 ⟶ 6:
Atenci prepovejo trgovanje Megari (špartanska državica), zaradi tega Šparta izgubi vpliv v morskem trgovanju.
== Vojna ==
V prvem delu je Šparta zapalilaplenila po Atenski [[Atika|Atiki]], Atenci pa so se zatekali v Atene, za obzidje. Ko so Špartanci nehali, mučiti so Atenci napadli z ladjevjem in ropali obalo Šparte. Zaradi povečanega števila brezdomcevprebivalcev v Atenah je izbruhnila kuga, ki je pomorila tretjino prebivalstva. Zato so leta [[421 pr. n. št.]] sklenili [[Nikijev mir]], ki naj bi trajal 9050 let. A vojna se je kmalu nadaljevala. Atene so napadle Sicilijo, da bi se s plenom okrepile. A vodja napada, [[Alkibiad]], je prestopil na stran Šparte zaradi izgona iz Aten. Obtožili so ga zločina, ki ga ni naredil, saj ga višji sloji v Atenah niso marali. Atene s poraženo vojsko na Siciliji so bile obkoljene. Kmalu so padle, in to je bil največji padec Aten v [[zgodovina|zgodovini]]. Veliko Atencev so zasužnjili in ogromno pobili. A Atenci se niso predali. Ponovno so zgradili ladjevje. A tokrat so Špartanci zmagali tudi na morju. Premagali so 170 atenskih [[triera|trier]]. S tem se je vojna dokončno zaključila. Atene so bile poražene. Kljub zmagi Špartanci niso imeli moči za ureditev razmer v grškem svetu. Primanjkovalo jim je sposobnih politikov. V grške razmere se je začela vpletati Perzija. Leta 386 pr. n. št. je izsilila podpis t. i. kraljevega miru, po katerem je lahko po svoje urejala razmere v grškem svetu.