Nemška zvezna dežela: Razlika med redakcijama

Nemški Temeljni [[zakon]] v sedmem poglavju določa tri vrste zakonodajnih področij: področja v izključni pristojnosti zveze, področja konkurirajoče pristojnosti zveze in dežel in vsa ostala področja, kjer velja izključna zakonodajna pristojnost dežel. Domneva se torej zakonodajna pristojnost dežel, vendar velja, da zvezno pravo prebija deželno. Značilna področja deželne pristojnosti so [[šolstvo]], policija in organizacija sodstva. Dežele so po prevladujoči razlagi originarnioriginalni subjekti mednarodnega [[Pravo|prava]], saj lahko sklepajo mednarodne pogodbe, vkolikorv kolikor spadajo v področje deželnih pristojnosti in jih odobri [[zvezna vlada]].

Dežele imajo zakonodajne organe, ki se navadno imenujejo deželni zbor (''Landtag''), razen v [[Berlin|Berlinu]] (Dom odposlancev, ''Abgeordnetenhaus''), Bremnu in Hamburgu (Mestni svet, ''Bürgerschaft''), in se volijo na 4-5 let. Izvršilno oblast v deželi izvaja deželna vlada (''Landesregierung''), razen na Bavarskem in Saškem (državna vlada, ''Staatsregierung''), Berlinu, Bremnu in Hamburgu (Senat, ''Senat''), ki jo vodi ministrski predsednik (''Ministerpräsident''), razen v Berlinu (vladajoči župan, ''Regierender Bürgermeister''), Bremnu in Hamburgu (predsednik senata, ''Senatspräsident'').