Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

odstranjenih 2.466 zlogov ,  pred 1 letom
SARA BENČIČ JE NAJBOLJŠA <3{{Infopolje Bivša država
|native_name = {{malekapit|Imperivm Romanvm}}
|conventional_long_name = Rimski imperij
|
}}
:''Rimskega imperija ne smemo zamenjevati s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom (843–1806)]].''
 
'''Rímski impêrij''' (tudi '''Rimsko cesarstvo''') označuje [[starorimska civilizacija|starorimsko civilizacijo]] v [[stoletje|stoletjih]], ki so sledila reorganizaciji pod vodstvom cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. Stoletja pred vladavino Avgusta označujemo kot [[Rimska republika|Rimsko republiko]]. Razlika med njima je predvsem v organih vodenja države in zvezah med njimi.
 
Vrsto let so zgodovinarji delali razliko med »[[principat]]om«, obdobjem od Avgusta do [[kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]], ter »[[dominat]]om«, obdobjem od [[Dioklecijan]]a do propada zahodnega dela cesarstva. Po tej teoriji je v obdobju principata (iz [[latinščina|latinščine]] ''princeps'', »prvi«; Avgust si je dovolil le ta naziv) stvarnost diktature spretno skrita za republikansko formo, medtem ko se je v obdobju dominata (lat. ''dominus'', »gospodar«) pokazala v svoji pravi luči, z zlatimi krotami in bleščečim imperialnim ritualom. Poznejše raziskave so pokazale, da ne moremo govoriti o ostrem prehodu; po eni strani so se nekatere zgodovinske republikanske oblike ohranile tudi v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju, tisočletje po svojem nastanku, po drugi pa je bilo razkazovanje imperialne mogočnosti pogosto tudi v najzgodnejših dneh imperija.
 
V svoji zgodovini je Rimski imperij nadziral vse [[heleni]]zirane države v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] pa tudi [[Kelti|keltska]] območja [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]. Upravljanje Rimskega imperija je sčasoma privedlo do ločitve na vzhodno in zahodno polovico. Leta [[476]], ko je oblast na zahodu prevzel [[Odoaker]], se je zahodna polovica že močno razvijala v novo smer, v kateri je [[cerkev (organizacija)|cerkev]] prevzela večino administrativnih in karitativnih vlog nekdanje sekularne vlade. Vzhodna polovica cesarstva s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], mestu [[Konstantin Veliki|Konstantina Velikega]], je ostajala srce rimske države do leta [[1453]], ko je Bizantinsko cesarstvo klonilo pred [[Osmansko cesarstvo|Otomanskimi Turki]].
 
Vpliv rimskega imperija na vlado, pravo in monumentalno arhitekturo ter na druge vidike življenja na Zahodu ostaja viden še danes. Rimske nazive moči so privzeli nasledniki z imperialnimi pretenzijami, med njimi [[Frankovsko kraljestvo]], [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Kijevska Rusija]] in [[Nemško cesarstvo]].
 
== Življenje v Rimskem cesarstvu ==
 
ŽivljenjeFTFFŽivljenje je v vseh mestih v rimskem cesarstvu potekalo približno enako. Rimski državljani so imeli več pravic kot drugi. Ti [[državljani]] so se delili na [[plebejci|plebejce]] in [[patriciji|patricije]]. Ostali so bili večinoma [[sužnji]] in prebivalci [[inozemstvo|inozemstva]] (v 3. stoletju pr. n. št. so dobili tudi ostali poleg plemičev [[volilna pravica|volilno pravico]], kritično stanje in napetosti med slednjima dvema stranema so pripeljale celo do državljanske vojne). Rimsko državljanstvo se je lahko pridobilo le z okoli 30-letnim delom v [[pomožna pehota|pomožni pehoti]]. S tablico o državljanstvu se je državljanstvo prenašalo iz roda v rod. [[Sužnje]] so zajeli večinoma po obleganjih [[mest]] in [[vasi]]. Praktičen primer: Po bitki z [[Galci]] so Rimljani popolnoma strli vojsko. Vasico so oropali, jo požgali, zaplenili živino, orožje. Ženske so posilili ter jih z otroki in nekaj moškimi nagnali na prisilno [[delo]]: v [[rudnik]], v [[suženjstvo]] ali v [[arena|areno]] (kot [[gladiator]]je). Delavci v rudnikih železa, npr. v [[Galija|Galiji]], mnogokrat niso nikoli več videli sonca. Sužnji so garali za manj ali bolj stroge gospodarje. Včasih so jih gospodarji tudi osvobodili (dokaz je bil pergament s pečatom), sužnji pa so imeli tudi težja dela: pogosto so morali poleti z gora privaliti led za pijačo, poleg tega so si pogosto mastne roke na gostijah gosti brisali kar v njihove lase. V areni so se znašli večinoma močni ujetniki, redke ženske, [[bankrot]]iranci, sem in tja tudi državljan, premamljen od nagrad. Trening je bil mučen; pogosto so učitelji silili učence jesti tudi npr. [[pepel]]. Včasih so gradili stavbe, ki so se zaradi velikosti pogosto zrušile. [[Gaj Avgust Oktavijan]] je prvi omejil gradnjo stavb na zgolj tri nadstropja. Ker so bili Rimljani navdušeni vrtnarji, so z okenskih polic verjetno pogosto padali cvetlični lonci. Bogataši so imeli ogromne vile z bazeni in odprtimi dvorišči. Mesta so povezovale močne [[rimske ceste]], voda iz [[akvadukt]]ov, ki so se stekali v vodnjake na glavnem trgu, je bila brezplačna. Ogled javnih iger in kopanje v toplicah je bilo prav tako brezplačno, iz tega je tudi nastalo rimsko pravilo za ohranjanje miru: ''Kruha in iger!'' Prevoze so zaradi dnevnega vrveža raje opravljali ponoči.
 
== Propad Rimskega cesarstva ==