Galba: Razlika med redakcijama

Pri 20 letih keje postal [[pretor]], pri 33 pa [[konzul]]. V provincah [[Galija|Galiji]], [[Velika Germanija|Germaniji]], [[Afrika (rimska provinca)|Afriki]] in [[Tarakonska Hispanija|Hispaniji]] je pridobil velik ugled s svojimi vojaškimi sposobnostmi, strogostjo in nepristranostjonepristranskostjo. Po smrti cesarja [[Kaligula|Kaligule]] je zavrnil vabilo svojih pirjateljevprijateljev, naj kandidira za prestol, in ostal zvest [[Klavdij I.|Klavdiju]]. V prvi polovici [[Neron]]ove vladavine je živel v odmaknjenosti do leta 61, ko mu je cesar podelil provinco [[Tarakonska Hispanija|Tarakonsko Hispanijo]].

Spomladi leta 68 mu je izvedelprišla na uho vest, da ga namerava Neron ubiti, inhkrati je izvedel tudi za upor Julija Vindeksa v Galiji. Sprva se je tudi sam nameraval upreti, po Julijevem porazu in samomoru pa je začel omahovati.<ref>Plutarh, ''Galba'', 6.4.</ref> Po novici, da ga podpira pretorijanski prefekt Nimfidij Sabin, je znova oživel. Do takrat si je drznil uporabljati samo naslov "legat rimskega senata in rimskega ljudstva", po Neronovem samomoru pa se je preimenoval v [[cezar]]ja in odkorakal v Rim.

Po celem cesarstvu je postal znan po svoji neusmiljenosti. Zgodovinar Svetonij pravi, da je v vseh pokrajinah, kjer ga niso takoj potrdili za cesarja, predpisal izredno visoke davke.<ref name=Suetonius />. Mnogo ljudi je usmrtil brez sodbe in le redko uslišal prošnje za zaščito pravic državljanov.<ref name=Suetonius /> Ljudem se je zagnusil tudi zaradi svoje nizkotnosti in odpora do pompa in razkazovanja. Visoka starost je skrhala njegovo moč, zato je bil popolnoma v oblasti svojih ljubljencev Tita Vinija, ki je postal Galbov tovariš kot konzul, Kornelija Laka, komandanta pretorijanske garde, in Galbovegasvojega osvobojenega sužnja, Icela Marcijana.<ref name="Suetonius">Svetonij, ''The Twelve Caesars'', Penguin, ISBN 9780140455168, str. 242–254.</ref> Trojico so zaradi njihovega vpliva na Galbo imenovali "trije vzgojitelji". Novi cesar je bil zaradi vsega tega naredilo izredno nepriljubljen.

[[Oton (rimski cesar)|Mark Salvij Oton]], bivši guverner [[Luzitanija|Luzitanije]] in eden od Galbovih prvih pristašev, je bil razočaran, ker ni bil sam izbran za Galbovega naslednika. Pogajati se je začel z nezadovoljnimi pretorijanci, dokler ga niso priznali za novega cesarja. Galba se je kljub temu, da je bil šibak in so ga morali nositi v nosilnici, poskušal pogajati z uporniki. Pri breznu na rimskem [[forum]]u je naletel na oddelek Otonove konjenice, ki ga je ubila. Kmalu za njim so ubili tudi Pizona. [[Plutarh]] pripoveduje, da je Galba tik pred smrtjo razjkrilrazkril svoj vrat in rekel: ''"Udari, če bo to dobro za Rimljane"''. Po Svetonijevem pisanju je Galba pred smrtjo oblekel platnen steznik, čeprav je vedel, da ga bo slabo ščitil pred številnimi napadalci. Galbovo glavo so prinesli Otonu, ki jo je predal svojim pristašem, da so z njo paradirali in jo zasmehovali. Glavo je zatem odkupil osvobojen suženj in jo odvrgel na mestu, kjer je bil na Galbov ukaz usmrčen njegov gospodar. Glavo in truplo so kasneje pokopali v grob ob Avrelijanski cesti.