Možganska skorja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 35:
| isbn = 0-8385-7701-6 }}</ref>
 
V konserviranih možganih ima skorja [[siva|sivo]] barvo, zato jo imenujemo tudi »siva substanca«. V nasprotju s sivo substanco, ki jo tvorijo nevroni in njihova [[mielin|nemielinizirana]]<!-- mislim, da so nemielinizirana so samo periferna vlakna, zato ta trditev rabi citat! , gre samo za to da so v sivi substanci večinoma telesa celic, kar se vidi kot gostejše - sivo. --> vlakna, tvorijo [[bela substanca|belo substanco]] pod njo predvsem mielinizirani [[nevrit]]i, ki med seboj povezujejo nevrone v različnih delih skorje in nevrone v drugih delih [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]].
 
Površina možganske skorje je pri velikih sesalcih zvita; tako sta v brazdah, imenovanih »[[sulkus]]i«, skriti tudi dve tretjini skorje [[človeški možgani|človeških možganov]]. [[Filogenija|Filogenetsko]] najpoznejši del možganske skorje, [[neokorteks]] (tudi izokorteks) je diferenciran v [[neokorteks#anatomija|šest vodoravnih plasti]]. Starejši del skorje, [[hipokampus]] (tudi arhikorteks), ima največ tri celične plasti, in se deli v [[podpolja hipokampusa|podpolja]]. Nevroni v različnih plasteh se navpično povezujejo v drobna mrežja, imenovana [[kortikalni stebriček|kortikalni stebrički]]. Različna neokortikalna arhitektonska polja ([[Brodmanova area|Brodmanove aree]]) se medsebojno razlikujejo v debelini plasti, prevladujočem celičnem tipu in v drugih vidikih, npr. [[nevrokemija|nevrokemičnih]] označevalcih.