Starorimska civilizacija: Razlika med redakcijama

To je obdobje največjega teritorialnega razmaha države in najvišje stopnje njene kulture, ki je trajalo 507 let. Večina arheoloških pričevanj je iz tega časa, saj so vsi rimski cesarji kar tekmovali v gradnji javnih poslopij in zasebnih vil. Politična dogajanja v [[Rimsko cesarstvo|cesarstvu]], ki so bila stoletja podcenjena, se danes proučujejo in primerjajo z modernimi problematikami <ref>Rendina, C.: ''Roma ieri, oggi e domani'', Roma 2007. ISBN 978-88-541-1025-0</ref>. Kot enotna država je cesarstvo trajalo do leta 476 n. št, nakar je razpadlo na zahodni in [[Vzhodnorimsko cesarstvo|vzhodni]] del. S tem dobi pojem ''starorimske civilizacije'' negativni pomen, saj je zahodna polovica cesarstva, ki je obsegala [[Evropa|evropske]] dežele, prešla v oskurantizem [[srednji vek|srednjega veka]] in izgubila vsako civilizacijo. Vzhodni del cesarstva z [[Bizanc]]em na čelu se je izognil evropskemu propadanju in tako preživel še celo tisočletje, a ne spada več v starorimsko civilizacijo, temveč v [[Bizantinski senat|bizantinsko]].<ref>Ostrogorsky G.: ''Zgodovina Bizanca'', Ljubljana 1961, prev Župančič M.</ref>ci