Napoleon Bonaparte: Razlika med redakcijama

Napoleonova želja po prevladi nad sosednjimi državami se je pokazala že pred letom 1800, v pomoč mu je bila popolnoma vdana vojska. Začel je v Italiji, z zmago nad Avstrijo, [[Prusija|Prusijo]] in [[Ruski imperij|Rusijo]] je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav; '''1780''' je razpustil [[Sveto rimsko cesarstvo]], nemške državice (razen Avstrije in Prusije) pa povezal v [[Renska zveza|Rensko zvezo]]. Avstrijo je oslabil in z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809) odrezal od morja. Odkrita nasprotnica Francije je ostala le [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]], ki je imela močno [[vojna mornarica|ladjevje]], leta 1805 ([[vojna tretje koalicije]]) je admiral [[Horatio Nelson]] [[bitka pri Trafalgarju|pri Trafalgarju]] v eni najznamenitejših [[pomorska bitka|pomorskih bitk]] uničil francosko in špansko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za celinsko zaporo - prepoved trgovanja evropskih držav z Veliko Britanijo. Sčasoma se je v Evropi kazal vse večji upor proti Napoleonovi vladavini. Leta 1812 se je Napoleon odločil za ''napad na Rusijo'', ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo; pri [[Borodin]]u blizu [[Moskva|Moskve]] je prišlo do bitke, v kateri je sicer Napoleon zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala. Rusi so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto; v Moskvi je tedaj izbruhnil požar (verjetno podtaknjen z ruske strani). Ruski [[feldmaršal]] [[Mihail Ilarionovič Kutuzov|Kutuzov]] je v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k popolnemu umiku. Napoleon je zapustil Moskvo poražen 19. oktobra 1812.