Neon: razlika med redakcijama

dodanih 6.316 zlogov ,  pred 3 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 194.249.188.166 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
(→‎Pomembne lastnosti: ni bilo dodanih najpomenbnejših lastnosti)
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.188.166 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo)
Oznaka: vrnitev
{{Infopolje Element
|name=neon
|name2=neona
|number=10
|symbol=Ne
|pronounce=néon
|left=[[fluor]]
|right=[[natrij]]
|above=[[helij|He]]
|below=[[argon|Ar]]
|series=žlahtni plin
|series comment=
|group=18
|period=2
|block=p
|series color=
|appearance=brezbarvni plin, ki se sveti oranžno-rdeče v visokonapetostnem električnem polju
|image name=Neon discharge tube.jpg
|image size=
|image name comment=
|image name 2=Neon spectra.jpg
|image name 2 comment=Spekter neona v vidnem delu
|atomic mass=20,1797
|atomic mass ref=<ref name="IUPAC">[http://www.ciaaw.org/atomic-weights.htm Standard Atomic Weights 2013]. [[Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights]]</ref>
|atomic mass 2=6
|atomic mass comment=
|electron configuration=&#91;[[Helij|He]]&#93; 2s<sup>2</sup> 2p<sup>6</sup>
|electrons per shell=2, 8
|phase=plin
|phase comment=
|density gplstp=0,9002
|density gpcm3nrt=
|density gpcm3nrt 2=
|density gpcm3mp=
|density gpcm3bp=1,207
|density gpcm3bp ref=<ref name=CRC>{{cite book
| last1=Hammond|first1=C.R.|title=The Elements, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition| publisher=CRC press | year=2000| page=19 |isbn=0849304814 | url=http://www-d0.fnal.gov/hardware/cal/lvps_info/engineering/elements.pdf}}</ref>
|melting point K=24,56
|melting point C=−248,59
|melting point F=−415,46
|boiling point K=27,104
|boiling point C=−246,046
|boiling point F=−410,883
|triple point K=24,556
|triple point kPa=43,37
|triple point ref=<ref name="ITS90">{{cite journal | first=H. | last=Preston-Thomas | title=The International Temperature Scale of 1990 (ITS-90) | journal=Metrologia | volume=27 | pages=3–10 | year=1990 | url=http://www.bipm.org/en/publications/its-90.html | doi=10.1088/0026-1394/27/1/002|bibcode=1990Metro..27....3P }}</ref><ref name=b92>{{RubberBible92nd|page=4.122}}</ref>
|critical point K=44,4918
|critical point MPa=2,7686
|critical point ref=<ref name=b92/>
|heat fusion=0,335
|heat vaporization=1,71
|heat capacity=20,79<ref>Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.</ref>
|vapor pressure 1=12
|vapor pressure 10=13
|vapor pressure 100=15
|vapor pressure 1 k=18
|vapor pressure 10 k=21
|vapor pressure 100 k=27
|vapor pressure comment=
|crystal structure=face-centered cubic
|oxidation states= '''0'''
|number of ionization energies=4
|ionization energy 1=2080,7
|ionization energy 2=3952,3
|ionization energy 3=6122
|atomic radius=
|atomic radius calculated=
|covalent radius=58
|Van der Waals radius=154
|magnetic ordering=[[diamagnetizem|diamagnetik]]
|magnetic ordering ref=<ref>[http://www-d0.fnal.gov/hardware/cal/lvps_info/engineering/elementmagn.pdf Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds], in {{RubberBible86th}}</ref>
|electrical resistivity=
|electrical resistivity at 0=
|electrical resistivity at 20=
|thermal conductivity=49,1&times;10<sup>&minus;3</sup>
|thermal conductivity 2=
|thermal diffusivity=
|thermal expansion=
|thermal expansion at 25=
|speed of sound=435
|speed of sound comment=(plin, pri&nbsp;0&nbsp;°C)
|speed of sound rod at 20=
|speed of sound rod at r.t.=
|Young's modulus=
|Shear modulus=
|Bulk modulus=654
|Poisson ratio=
|Mohs hardness=
|Vickers hardness=
|Brinell hardness=
|CAS number=7440-01-9
|isotopes=
{{Infobox element/isotopes stable | mn=20 | sym=Ne | na=90,48% | n=10 |firstlinks=yes}}
{{Infobox element/isotopes stable | mn=21 | sym=Ne | na=0,27% | n=11 |firstlinks=no}}
{{Infobox element/isotopes stable | mn=22 | sym=Ne | na=9,25% | n=12 |firstlinks=no}}
|isotopes comment=
|predicted by=[[William Ramsay]]
|prediction date=1897
|discovery and first isolation by=William Ramsay & [[Morris Travers]]<ref>{{cite journal|title=On the Companions of Argon|author= [[William Ramsay|Ramsay, William]], Travers, Morris W.|journal=Proceedings of the Royal Society of London|volume=63|issue=1|pages=437–440|year=1898|doi=10.1098/rspl.1898.0057}}</ref><ref>{{cite web |url=http://nautilus.fis.uc.pt/st2.5/scenes-e/elem/e01000.html |title=Neon: History |accessdate=2007-02-27|publisher=Softciências}}</ref>
|discovery date=1898
}}
'''Néon''' je [[kemijski element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Ne''' in [[atomsko število]] [[10 (število)|10]]. Ta brezbarvni skoraj [[inertnost|inerten]] [[žlahtni plin]] daje značilen rdečkast sijaj, ko se uporablja v ceveh za vakumsko razelektritev (''vacuum discharge tubes''???) in [[neonska svetilka|neonskih svetilkah]], v zraku pa ga najdemo v sledeh.
 
== NeonPomembne je gejlastnosti ==
 
Neon je drugi najlažji [[žlahtni plin]], ki sije rdečkasto-oranžno v [[cev za vakumsko razelektritev|ceveh za vakuumsko razelektritev]] in ima 40-kratno zmožnost zamrzovanja glede na tekoči [[helij]] in trikratno glede na tekoči [[vodik]] (glede na prostorninsko enoto). Za večino namenov je dražje [[zamrzovalno sredstvo]] od helija. Neon ima od vseh redkih plinov najintenzivnejšo razelektritev pri normalnih voltažah in tokovih.
 
== Uporaba ==
 
Rdečkasto-oranžna barva, ki jo neon oddaja v [[neonska svetilka|neonski svetilki]] se na široko uporablja za oglaševalske [[neonski znaki|znake]]. Izraz "neonska svetilka" se na splošno uporablja tudi pri svetilkah z drugimi plini, ki svetijo z drugimi barvami. Drugi nameni:
* indikatorji visokih voltaž,
* zaščita pred strelo,
* cevi za merjenje valovanja (''wave meter tubes''????),
* [[televizija|televizijske]] cevi,
* neon in helij se uporabljata za izdelavo plinskega [[helijsko-neonski laser|laserja]].
 
Utekočinjeni neon se komercialno uporablja kot [[kriogenika|kriogensko]] [[zamrzovalno sredstvo]], toda zato ker je redkejši od drugih plinov in dražji se ne uporablja pogosto.
 
== Zgodovina ==
Neon ([[grščina|grško]] ''neos'' pomeni "nov") sta leta [[1898]] odkrila [[William Ramsay]] in [[Morris Travers]].
 
== Pojavitve ==
 
Neon navadno najdemo v [[plin]]ski obliki, v kateri se [[molekula|molekule]] sestojijo iz enega samega [[atom]]a neona. Neon je redki plin, ki ga v [[Zemlja|Zemljinem]] [[ozračje|ozračju]] najdemo 1 delec na 65.000 drugih in ga pridobivajo s podohlajenim zrakom in frakcijsko [[destilacija|destilacijo]] od nastale kriogenske tekočine.
 
==Sklici==
{{sklici|1}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|neon|Neon}}
{{commons|neon}}