Kisli dež: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 109.182.251.97 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
'''Kisli [[dež]]''' so kisle [[padavine]], ki jih povzročajo predvsem [[emisije]]
[[Kislost]] merimo z lestvico [[pH]], na kateri vrednost 0 pomeni popolnoma kisle tekočine in
:<math>\begin{matrix}
Vrstica 11:
:<math>CO_{2(g)} + H_2O_{(l)} \longrightarrow H_2CO_{3(aq)}</math>
[[Slika:Acid rain woods1.JPG|thumb|220px|Gozd na [[Češka|Češkem]], ki ga je uničil kisli dež]]
Kisle usedline ne izvirajo le iz padavin ([[megla]], [[sneg]], [[dež]]), ampak tudi iz trdnih delcev (suhe usedline), ki lebdijo v [[zrak]]u. Včasih se plini neposredno absorbirajo v jezerski vodi, v rastlinah in zidovih zgradb. Navedeni plini lahko prepotujejo po zraku tudi po 500 kilometrov na dan, zato onesnaženje s kislim dežjem ne pozna meja. S kislim dežjem so povezane poškodbe in smrt gozdov ter živih bitij v jezerih v [[Skandinavija|Skandinaviji]], drugod po [[Evropa|Evropi]] in vzhodnem delu Severne [[Amerika|Amerike]]. Povzroča tudi poškodbe stavb in [[spomenik]]ov. [[termoelektrarna|Termoelektrarne]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] in Evropi sproščajo okoli 8 g žveplovega dioksida in 3 g dušikovih oksidov na proizvedeno kilovatno uro. Po podatkih britanskega oddelka za okolje se mora emisija žveplovega dioksida zmanjšati za
V letih 1993-95 je irska raziskava odkrila, da je [[Manchester]] mesto, ki je najbol prizadeto s kislim dežjem. Tamkajšnji dež je bil najbolj kisel in je povzročal uničevanje gradbenih kamnin hitreje kot kjerkoli drugje v Evropi (druga mesta, ki so bila vključena v raziskavo, so bila [[Atene]], [[København]], [[Amsterdam]], [[Padova]] in [[Donegal]]). Tudi poskusi merjenj v drugih britanskih mestih ([[Liphook]], [[Hampshire]]) so pokazali podobno sliko.
Pomemben učinek kislega dežja je poškodba kemijskega ravnovesja v tleh, kar povzroča izpiranje določenih [[rudnina|rudnin]], npr. [[magnezij]]a in [[aluminij]]a. Rastline, ki rastejo v takih tleh, posebno [[iglavci]], trpijo zaradi pomanjkanja rudninskih snovi in so bolj dovzetne za [[bolezni]]. Rudninske snovi iz tal se zato izpirajo v [[reka|reke]] in [[jezero|jezera]], kar zmoti vodno življenje, npr. poškoduje [[škrga|škrge]]
== Emisije kemikalij vodijo k zakisljevanju ==
|