Kisli dež: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 15:
V letih 1993-95 je irska raziskava odkrila, da je [[Manchester]] mesto, ki je najbol prizadeto s kislim dežjem. Tamkajšnji dež je bil najbolj kisel in je povzročal uničevanje gradbenih kamnin hitreje kot kjerkoli drugje v Evropi (druga mesta, ki so bila vključena v raziskavo, so bila [[Atene]], [[København]], [[Amsterdam]], [[Padova]] in [[Donegal]]). Tudi poskusi merjenj v drugih britanskih mestih ([[Liphook]], [[Hampshire]]) so pokazali podobno sliko.
 
Pomemben učinek kislega dežja je poškodba kemijskega ravnovesja v tleh, kar povzroča izpiranje določenih [[rudnina|rudnin]], npr. [[magnezij]]a in [[aluminij]]a. Rastline, ki rastejo v takih tleh, posebno [[iglavci]], trpijo zaradi pomanjkanja rudninskih snovi in so bolj dovzetne za [[bolezni]]. Rudninske snovi iz tal se zato izpirajo v [[reka|reke]] in [[jezero|jezera]], kar zmoti vodno življenje, npr. poškoduje [[škrga|škrge]] ribjih mladicribonov in ubija rastline. Jezera, ki jih doseže kisli dež, so na pogled čista, kajti v njih ni rastlinskih [[plankton]]ov. Jezera in reke trpijo bolj neposredno škodo, ker postanejo kisli zaradi deževnice, ki se izliva vanje iz neposredne okolice.
 
== Emisije kemikalij vodijo k zakisljevanju ==