Bogdan Brecelj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodal |
popr. |
||
Vrstica 26:
Brecelj je bil 31. avgusta 1945 imenovan za [[redni profesor|rednega profesorja]] na ljubljanski [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] in izvoljen za njenega [[dekan (šolstvo)|prodekana]]. Leta 1946 je dosegel ustanovitev [[katedra|katedre]] in klinike za ortopedijo na Medicinski fakulteti. Organiziral je ortopedske [[bolnišnica|bolnišnice]] za zdravljenje osteoartikularne [[tuberkuloza|tuberkuloze]] v [[Rovinj]]u, [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]] in [[Ankaran]]u ([[Ortopedska bolnišnica Valdoltra]]) ter osnoval ustanove za [[rehabilitacija|rehabilitacijo]]: Dom invalidne mladine Kamnik (sedaj Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik), Zavod za rehabilitacijo invalidov LRS Ljubljana (sedaj [[Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA]]), Zavod za medicinsko rehabilitaciji Laško (sedaj [[Zdravilišče Laško in Wellness Park Laško]]). Leta 1948 je osnoval prvo šolo za [[fizioterapija|fizioterapijo]] v Rovinju. Na njegov predlog je bil 1958 vključen v študij medicine predmet ''Osnove fizioterapije in rehabilitacije''. Na kliniki je uvedel nove metode zdravljenja: atroplastika z endoprotezami, odprto zdravljenje osteoartikularne tuberkuloze, uporabo konzervativnih kostnih homoiotransplantatov in organiziral kostno banko Ljudske republike Slovenije, ki je bila prva tovrstna v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], ter uvedel nove metode operativnega zdravljenja prirojenega izpaha v [[Kolčnica|kolčnici]], uporabo osteosintetičnega materiala, kompresivno osteosintezo, operativno zdravljenje izpada medvretenčne ploščice. Ukvarjal se je tudi s problematiko [[prva pomoč|prve pomoči]] ter 20 let vodil [[Gorska reševalna zveza Slovenije|Gorsko reševalno službo]], organiziral njeno mrežo in vodil številne tečaje gorskih reševalcev. Vrsto let je bil član zdravniškega konzilija predsednika [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]].
[[Akademik]] Brecelj je bil redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU, 1949), dopisni član [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]] (SANU, 1961) in [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] (JAZU, 1963; zdaj [[HAZU]]), ter član sovjetske akademije medicinskih ved, častni član Slovenskega zdravniškega društva in Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie in drugih. Bil je nosilec [[Partizanska spomenica 1941|partizanske spomenice]], dobitnik nagrade [[AVNOJ|Avnoja]] (1968) in [[Kidričeva nagrada|Kidričeve nagrade]] (1986). Leta 1976 je postal član sveta federacije [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Ob upokojitvi 1976 je bil izvoljen za zaslužnega profesorja [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]], 1985 proglašen za častnega občana Ljubljane. Je avtor več knjig, objavil pa tudi nad 70 strokovno-znanstvenih člankov v domačih in tujih revijah ter zbornikih.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
Tudi njegov oče, [[Anton Brecelj]], je bil zdravnik, medtem ko je bil njegov brat, [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] politik.
| |||