Jakob Friedrich Fries: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
m (Sporti je premaknil(-a) stran Jacob Friedrich Fries na Jakob Friedrich Fries)
Brez povzetka urejanja
 
Brez pomislekov Friesovo najpomembnejše delo je Wissen, Glaube und Ahndung, ki vključuje pojem Ahndung (slutnja) in diskutira to idejo. Fries napeljuje bralca na njegova daljša dela, za katera meni, da s kančkom humorja predstavljajo njegovo ezoterično filozofijo, v kateri si vzame čas, da razloži stvari sistematično.
Teorija Immanuela Kanta je, da lahko poznamo pojav, in ne stvari tako kot so, saj nam primankuje intelektualne intuicije ali kapacitete, da direktno zaznamo stvari onstran tega kar naši čuti nam sporočajo. To, poleg drugih stvari, onemogoča katerakoli prepričanja o bogu in posmrtnem življenju. Kant je poskušal rešiti to nemogočo situacijo z nakazovanjem tega v praksi, naš razlog zahteva od nas, da sprejmemo obstajanje teh subjektov, ki temeljijo na moralni podlagi.
Kot mnogo drugih, je Fries zavrnil to Kantovo teorijo in jo imel za popolno iluzijo. Zanj, je gotovost vere in prepričanj najvišja oblika razumnosti. Resnica nam je na tem nivoju direktno podana. Znanje, ki ga je enačil z znanjem naravnega sveta temelječega na razumevanju, nikakor ne more iti preko razumevanja navadnih spletov med pojavi. Probati, kot je Kant, da racionalno deduciramo iz harmonije narave, to da je moral obstajati vsemogočni vzrok, za Friesa ni bilo smiselno. Rajši je trdil, da je obstajala tretja sposobnost, ki nam dovoli imeti slutnjo za višji red, ki je skrit za lepoto narave in človekove duše.
Po eni strani, je verjel da skozi razumevanje, pri danem času in trudu, smo bili vsaj teoretično zmožni dojemanja vsakega dogodka v prihodnosti, odkar stvari se razkrivajo skozi zakone. Po drugi strani, je verjel, da smo imeli sposobnost omogočanja da sprejemamo nominalno realnost direktno. Obe strani sta bili nepovezani v njegovem umu.
7

urejanj