Samostalniška beseda: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
* [[Samostalniški zaimek]] (npr. ti, nihče).
 
Samostalniški zaimek (pronomen) poimenuje neko enoto stvarnosti na posreden način. Tako kot samostalnikom, lahko tudi samostalniškim zaimkom določimo spol, število in sklon. Na podlagi izražanja slovnične osebe pa jih razdelimo na osebne (izražajo slovnično osebo: jaz, vidva ...) in neosebne samostalniške zaimke (osebe ne moremo določiti: nekaj, kar, kdo). V stavku imajo isto vlogo kot druge samostalniške besede, torej nastopajo predvsem v vlogi osebka ali predmeta.
 
Osebni zaimki imajo v rodilniku, dajalniku in tožilniku dve obliki - naglasno (npr. njega) in nenaglasno oz. naslonsko (npr. ga). Poznamo tudi tretjo obliko, tj. navezna oblika (npr. -nj), če je tožilnik navezan na predlog (npr. zanj).
 
** Povratno osebni zaimki so podvrsta osebnih zaimkov, ki nima imenovalnika, zato ne nastopa v vlogi osebka. Z njim izražamo nanašanje na osebek, npr. Mojca **se** sprašuje, komu je posodila denar.
 
** Neosebni samostalniški zaimki so tisti samostalniški zaimki, ki ne izražajo slovnične osebe (kdo, nekdo, kar, nihče, kdor koli, kaj ...). Ločimo več vrst neos. sam. zaimkov, glede na to, kaj z njimi delamo: vpršalni zaimki (kdo, kaj), oziralni zaimki (kdor, kar), nedoločna zaimka (nekdo, nekaj), nikalni zaimek (nihče, nič), poljubnostni (Ti bo že **kdo** pomagal, Povej mi **kaj**)
 
* [[Posamostaljeni pridevnik]] (npr. dežurni).