Odbor za varstvo človekovih pravic: Razlika med redakcijama

Odbor je bil ustanovljen 3. junija 1988, nekaj dni po [[aretacija|aretaciji]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] in [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]] [[31. maj]]a [[1988]]. Prvotno se je odbor imenoval ''Odbor za varstvo pravic Janeza Janše'', preimenoval se je po aretacijah drugih obtoženih v [[proces proti četverici|procesu proti četverici]], ki jim je sledil. Deloval je kot organizacija za varstvo pravic obtoženih v t. i. Procesu proti četverici, med katerim je zahteval, da se obtoženim omogoči obramba s prostosti in s civilnim zagovornikom, da proces poteka v slovenskem jeziku in javno, po njem pa opozarjal na neskladnost ustave in zakonov s standardi varovanja človekovih pravic. Odboru se je pridružilo več kot 1000 kolektivnih članov in približno 111.000 individualnih (doseglo je številčnost tedanjega članstva v [[ZKS]]). V kolegijuKolegiju Odbora, ki je bil poleg (ožjega) predsedstva vodil njegovo delo, so bili vključeni predstavniki vseh poglavitnih segmentov civilne družbe, od različnih alternativnih gibanj in institucij ter skupin intelektualcev oz. "disidentov", posameznih društev (pisatelji, igralci), vse do Katoliške cerkve. Odbor je deloval do volitev leta 1990 in je objavil nad 100 sporočil za javnost, organiziral demonstracije med sojenjem ter več množičnih zborovanj (prvo je bilo na Kongresnem trgu junija 1988, na najodmevnejšem, 8. maja 1989, ki je kot javna seja predsedstva RK [[ZSMS]] potekala na istem mestu, pa je bila mdr. predstavljena [[Majniška deklaracija (1989)]]. Kljub množičnosti in vplivnosti v javnosti, Odbor ni postavljal neposrednih političnih zahtev, imel pa je pomembno vlogo v procesih demokratizacije in pluralizacije slovenske družbe in politike konec 80. let 20. stoletja.