Vlado Žabot: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{Infopolje Oseba}}
dodal
Vrstica 5:
Žabot je leta [[1986]] [[diploma|diplomiral]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti]]. Od leta 1985 do 1986 je bil glavni urednik založbe ''Aleph'', leta [[1987]] je nastopil službo novinarja v kulturni redakciji [[časopis]]a ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Sedaj je samostojni književnik.
 
Leta [[1996]] je prejel nagrado Prešernovega sklada za roman Pastorala, leta 1997 pa nagrado Kresnik za [[roman]] ''Volčje noči''. OdV letaletih [[2003-2007]] je bil predsednik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]].
 
== Literarno delo ==
Žabotov literarni prvenec, [[novela (književnost)|novelistična]] zbirka ''Bukovska mati'', je izšel [[1986]]. V njem avtor uvaja morbiden [[Kafka|kafkovsko]] obarvan svet [[ekspresionizem|ekspresionistične]] grozne in strašljive erotike v sanjsko nedoločljivi močvirski pokrajini. Ta postaja značilna tudi za poznejša Žabotova dela in dobiva vedno določnejšo podobo prekmurskih močvirskih ravnic. [[Roman]] ''Stari pil'' ([[1989]]), podobno kot tudi [[povest|mladinska povest]] ''Skrivnost močvirja Vilindol'' ([[1994]]), kakor tudi ''Sveta poroka : epska pesnitev po staroslovanskem mitu'' (2013), ki je del trilogije skupaj z romanoma ''Ljudstvo lunja'' (2010) in ''Sveti boj'' (2017), se močno navezujenavezujejo na [[Slovani|staro slovansko]] [[Slovanska mitologija|mitologijo]]. V romanih ''Pastorala'' (1994), ''Volčje noči'' ([[1996]]) pa je ta tematika samosvoje dopolnjena s krščansko [[ikonografija|ikonografijo]]. Poleg naštetih del je Žabot napisal še romane ''Nimfa'' ([[1999]]), ''Sukub'' ([[2003]]), in''Volčje noči'' (2004), ter otroške povesti ''Pikec in Puhec iščeta Mihca'' ([[1990]]).
 
== Glej tudi ==