Obtočila: Razlika med redakcijama

Limfni sistem je del obtočil. Gre za mrežo limfnih žil in kapilar, mezgovnic, limfnih vozlov in krožeče limfe. Ena glavnih nalog tega obtoka je dreniranje limfe v limfne kanale in vračanje odvečne intersticijske tekočine nazaj v srce, od tam pa v srčnožilni sistem. Druga pomembna funkcija limfnega sistema je njegova vloga v pridobljenem [[Imunski sistem|imunskem sistemu]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Molecular Biology of the Cell, 4th edition|last=Alberts|first=Bruce|last2=Johnson|first2=Alexander|last3=Lewis|first3=Julian|last4=Raff|first4=Martin|publisher=Garland Science|year=2002|isbn=|location=New York|page=|cobiss=}}</ref>

 

[[File:Erytrocyte deoxy to oxy v0.7.gif|thumb|Animacija tipične človeške rdeče krvne celice v obtočilih. Povprečen ciklus traja 60 sekund, animacija pa ga prikaže v 20 sekundah. Vidno je, kako se rdeča krvna celica deformira, ko vstopi v kapilare, in kako se celica spreminja glede na vsebnost kisika.]]

Pri zdravem človeku pri [[Tlak|tlaku]] na [[Nadmorska višina|nadmorski višini]] 0 metrov vsebuje arterijska kri približno 98,5% kisika. Kemijsko je ta vezan na molekule [[Hemoglobin|hemoglobina]], ki je primarni prenašalec kisika pri [[Sesalci|sesalcih]] in tudi drugih vrstah. Približno 1,5% kisika je raztopljenega in nevezanega na hemoglobin.

 

Srčnožilne bolezni so lahko tudi prirojene. Sem spadajo srčne hibe ali vztrajajoč fetalni obtok, pri katerem ne pride do sprememb krvnega obtoka po rojstvu. Niso pa vse prirojene spremembe obtočil povezane z boleznimi, ampak lahko gre tudi za anatomske variacije.

 

== Viri ==