Mitologija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oko13 (pogovor | prispevki)
→‎Slovanski miti: Popravljena napaka
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Oko13 (pogovor | prispevki)
→‎Slovanski miti: Popravljena napaka
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 41:
{{glavni članek|Slovanska mitologija}}
[[Slika:Bilibin. Baba Yaga.jpg|thumb|left|250px|[[Ivan Bilibin]] - ''[[Jaga baba]]'']]
Manj razvita je mitologija starih slovanskih ljudstev ali pa je manj raziskana. O njej priča ljudsko pesništvo, vendar so miti prekriti s krščanskimi predstavami ali premešani s pravljičnostjo. Ohranili so se v pripovedkah o stvarjenju sveta, [[Kurent]]u in [[Kresnik]]u. V osebah ljudskih pesmi lahko slutimo ostanek starih božanskih in polbožanskih bitij, tako v [[Lepa Vida|Lepi Vidi]], [[Kralj Matjaž|Kralju Matjažu]] in celo [[Pegam]]u iz balade [[Pegam in Lambergar]]. Slovansko bajeslovstvo pozna različna bitja, ki so poosebljene dobre ali zle [[narava|prirodne]] sile. V slovenski [[mitologija|mitologiji]] poznamo [[Vila (mitološko bitje)|vile]], [[Rojenice|rojenice]], [[škrat]]e, [[volkodlak]]e, [[psoglavec|psoglavce]] in [[Perun]]a. Slovanska mitologija nam pripoveduje o poganskih [[bog]]ovih, nadnaravnih silah in junakih na [[Zemlja|Zemlji]], [[nebo|nebu]] in v [[podzemljePodzemlje|podzemlju]].
 
Prvotni miti so prešli tudi v novejšo slovensko književnost ([[France Prešeren|Prešeren]], [[Ivan Cankar|Cankar]], [[Oton Župančič]], [[Svetlana Makarovič]], [[Rudi Šeligo]] in drugi). Največji ustvarjalec slovenskih umetnih bajk je bil [[Janez Trdina]].