Božidar Debenjak: Razlika med redakcijama

Sin [[Riko Debenjak|Rika Debenjaka]], akademskega [[slikar|slikarja]] in grafika. [[Diploma|Diplomiral]] je 1957 na [[biologija|biološkem]] oddelku ljubljanske [[Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete]], 1959-61 se je izpopolnjeval na Inštitutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani, se 1961 zaposlil na Filozofski fakulteti ter postal 1962 predavatelj za teorijo stvarnosti na oddelku za [[filozofija|filozofijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]], kjer je 1970 tudi [[Doktorat|doktoriral]] iz pojma odtujitve v [[Friedrich Engels|Engelsovi]] [[filozofija|filozofiji]]. Istega leta je postal [[docent]] za marksologijo in [[zgodovina|zgodovino]] [[marksizem|marksizma]], 1975 izredni in 1981 [[redni profesor]] na Oddelku za filozofijo FF; večkrat je bil njegov predstojnik. Predaval je filozofijo zgodovine, nemško klasično filozofijo (pri čemer ima zlasti zasluge za intenziviranje študija G. W. F. Hegla pri nas) in socialno filozofijo ter vodil katedro za filozofijo zgodovine, socialno filozofijo in teoretsko psihoanalizo. Bil je mentor pri več magisterijih in doktoratih znanosti; vseh enajst njegovih doktorandov se je uveljavilo, tudi v mednarodnem merilu, med njimi najbolj [[Slavoj Žižek]]. V letih 1976−86 je vodil tudi [[katedra|katedro]] na [[politika|politični]] šoli [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]] v [[Kumrovec|Kumrovcu]], predaval pa mdr. še na FSPN (1975−86) in po letu 2000 na Delavsko-punkerski univerzi Mirovnega inštituta v Ljubljani ter od 1975 sodeloval pri Marksističnem centru CK ZKS ter Inštitutu za marksistične študije (kasneje Filozofski inštitut) ZRC SAZU. Ves čas je deloval tudi javno in politično; 1963-67 je bil poslanec prosvetno-kulturnega zbora zvezne skupščine, v letih študentskih gibanj (1968-74) je sodeloval s študentskimi voditelji in kot član [[CK]] [[ZKS]] posredoval njim v prid. V 80. letih 20. stoletja je bil predstojnik Marksističnega centra ljubljanske univerze in obenem (1983-86) predsednik Univerzitetne konference ZKS v Ljubljani; na nadomestnih volitvah je bil konec 80. let izvoljen tudi v Centralni komite [[ZKJ]]. Večkrat je predsedoval Slovenskemu filozofskemu društvu in bil podpredsednik Zveze filozofskih društev Jugoslavije, član uredništva beograjske revije ''Filosofija'' (od 1966), ''Problemov'' (od 1968), revije ''Anthropos'' (nekaj časa glavni urednik) ter ''Prostor in čas'' (1969-71). V zadnjem obdobju se udejstvuje v Slovesnkem protestantskem društvu [[Primož Trubar]].